Težko pričakovano poročilo IPCC: 'To niso podnebne spremembe, ampak podnebni kaos'

To je po osmih letih najobsežnejše poročilo IPCC o podnebnih spremembah na svetu doslej, v katerem je prikazana resnost stanja, v katerem je naš planet. Poročilo predstavlja osem let dela in raziskav svetovnih vodilnih znanstvenikov. Gre za najnovejšo oceno, kako bo globalno segrevanje spremenilo svet v prihodnjih desetletjih. Znanstveniki opozarjajo, da je to rdeče opozorilo za človeštvo in za odločevalce po svetu in zadnji klic, da občutno znižajo izpuste na globalni ravni.

V poročilu napovedujejo, da bodo globalne temperature po vseh scenarijih emisij do leta 2040 narasle za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Po vseh predvidenih scenarijih bo Arktika septembra najverjetneje vsaj enkrat pred letom 2050 ostala povsem brez ledu. Vse več bo ekstremnih dogodkov, ki jih v zgodovini še nismo beležili. Ekstremni vremenski dogodki na morju, ki so se v preteklosti zgodili v povprečju enkrat na stoletje, naj bi se do leta 2100 zgodili vsaj enkrat na leto. V mnogih regijah se bo verjetnost požarov še povečala, svari poročilo. 

Kot je izpostavljeno v ključnih poudarkih poročila, so bile globalne temperature na površini med letoma 2011–2020 za 1,09  stopinje Celzija višje kot med letoma 1850–1900. Zadnjih pet let je bilo tudi najbolj vročih doslej od leta 1850. Raven dviga morske gladine se je v primerjavi z 1901–1971 skoraj potrojila. Človeški vpliv je "zelo verjetno" poglavitno gonilo globalnega izginjanja ledenikov od devetdesetih let in zmanjšanja površine arktičnega morskega ledu. "Skoraj gotovo je", da so vročinski ekstremi, vključno z vročinskimi valovi, vse pogostejši in intenzivnejši od petdesetih let prejšnjega stoletja, medtem ko so 'hladni ekstremni dogodki' postali manj pogosti in manj obsežni. 

'Podnebni kaos'

Kot je za BBC povedal eden od vodilnih avtorjev poročila Ed Hawkings, "so podnebne spremembe tukaj in zdaj. Danes na lastni koži že občutimo učinke globalnega segrevanja. Vedno bolj pogoste ekstremne vremenske pojave in naraščajočo morsko gladino ter beljenje in umiranje koralnih grebenov po vsem svetu." Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, gozdni požari, vročinski valovi, bodo zaradi posledic podnebnih sprememb postali še močnejši in predvsem vedno bolj pogosti, svarijo znanstveniki. 

Christiana Figueres iz Združenih narodov pa je poročilo komentirala z besedami, da "to niso več podnebne spremembe, ampak podnebni kaos. Poročilo razkriva, da so posledice podnebnih sprememb veliko obsežnejše in močnejše, kot smo mislili doslej. Glede na število ekstremnih vremenskih pojavov v tako kratkem času je situacija dosegla novo vrelišče."

Znanstveniki so vse bolj zaskrbljeni, da bo globalno segrevanje sprožilo prelomne točke v podnebnih sistemu Zemlje, to je prag, ki lahko, če je presežen, povzroči velike spremembe v stanju sistema, so poročali mediji, ki so že pred nekaj meseci pridobili osnutek poročila. To bi lahko privedlo do 'katastrofalnih in morda nepovratnih posledic za naš planet,' je razvidno iz osnutka poročila, ki ga je že nekaj mesecev pred izdajo pridobila AFP.  Te posledice pa so veliko bližje, kot si predstavljamo in bodo v popolnosti spremenile življenje ljudi na Zemlji, če nam ne uspe nadzorovati stopnje segrevanje ozračja, je poudarjeno. Na primer, ker naraščajoče temperature vodijo do taljenja permafrosta, se iz tal sprošča metan, močan toplogredni plin, ki posledično povzroči segrevanje ozračja. Prelomna točka je tudi taljenje polarnega ledu, proces, ki je nepovraten, tudi če drastično ustavimo izpuste toplogrednih plinov. Zaradi tega procesa pa se dviguje morska gladina, ki za seboj pusti številne posledice.

4000-stranski dokument, daleč najobsežnejši, ki so ga kadar koli izdali o tem, kako podnebne spremembe spreminjajo naš svet, se bere kot obtožnica o skrbništvu človeštva nad planetom. V njem opisujejo uničujoče vplive podnebnih sprememb, ki bodo postale očitne, še preden bo otrok, rojen danes, dopolnil 30 let. Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, mesta, ki jih bodo preplavila morja – to so scenariji, na katere nič kaj optimistično opozarjajo pri Medvladnem panelu za podnebne spremembe, je pisal Guardian.