Porast populizmov in erozija pravic žensk z roko v roki

Posebej za 24UR Fokus govori Marta Lempart, ena od vodij ženskih protestov na Poljskem. Odvetnica, ki jo je Financial Times uvrstil med 20 najvplivnejših žensk na svetu v letu 2020, za Fokus pojasnjuje, da se je krčenje pravic žensk na Poljskem začelo leta 2015, ko je na oblast prišla desničarska populistična stranka Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega. "Vse pravice žensk do obstoja so napadene. Ni področja, na katerem država ne bi zatirala žensk. Vključno s pravico do izražanja mnenja, do protestov. Seveda kljub temu to počnemo in potem nas obtožujejo in zatirajo zaradi protestiranja," pojasnjuje situacijo na Poljskem.

Poljska vlada poskuša spreminjati zakonodajo tako glede splava kot kontracepcije, spolne vzgoje, nasilja v družini in podobno, na kar ves čas opozarja tudi Human Rights Watch. "To je del desničarske agende in to je očitno del agende Katoliške cerkve. In ne gre le za ženske. Gre za ženske in za vse manjšine, za vse, ki niso beli heteroseksualni moški. Ženske so drugi, člani skupnosti LGTB so drugi, ljudje s posebnimi potrebami so drugi, priseljenci so drugi in tako dalje in tako dalje," pravi Lempartova. Oktobra lani je poljsko ustavno sodišče razsodilo, da umetna prekinitev nosečnosti, tudi v primeru hudih deformacij zarodka, ni v skladu z ustavno pravico do življenja. Zato se je začel nov val množičnih protestov po vsej Poljski. Poljska vlada je odločitev sodišča letos kljub temu uveljavila. Tako bo odslej na Poljskem splav dovoljen samo v primeru ogroženosti življenja in zdravja matere ter v primeru utemeljenega suma, da je nosečnost posledica incesta ali posilstva. Nemudoma so vzplamteli novi protesti. A protestnike in protestnice ves čas  zastrašujejo, pravi Lempartova, tudi s policijskim nasiljem, potekajo velike kampanje blatenja na državni televiziji, "Kaczynski pa proti nam pošilja neofašistične desničarske organizacije".

150 tisoč splavov se tako opravi ali ilegalno ali na tujem, tabletka za splav na črnem trgu na Poljskem stane okoli 75 evrov, splav na črno kot postopek pa 750 do 1000 evrov, pravi Marta Lempart. Kakšne tragične razsežnosti ima lahko skrajno konservativna politika do pravic žensk, splava, poroke, družine ... lahko vidimo na Irskem. Tudi o tem, kaj se lahko naučimo iz njihove zgodovine, bomo govorili v Fokusu, pa o poskusih erozij pravic žensk na Hrvaškem ...

Za Fokus govori tudi vodja sekretariata Istanbulske konvencije (o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini) pri Svetu Evrope. Med drugim pove, da raziskave kažejo povezavo med krepitvijo populizma in erozijo pravic žensk. O pravicah žensk in odnosu do splava pripoveduje še Nika Kovač, direktorica Inštituta  8. marec, ki je pričevanja Slovenk o splavu zbrala v knjigi Moja odločitev.

Profesorica dr. Darja Zaviršek (Fakulteta za socialno delo) meni, da se v Sloveniji poljski scenarij ne bo zgodil, saj da je Slovenija zelo liberalna država z zelo močno zgodovino pravniškega liberalizma in tudi ženskega gibanja ter ginekologinj in ginekologov, ki so na tem področju zagotovili vse reproduktivne pravice žensk. "Na Poljskem se to, kar se dogaja danes, ni zgodilo včeraj, ampak se dogaja več kot 30 let. Poljska cerkev, ki je pravzaprav tesno povezana in sodeluje pri političnih odločitvah, je po letu´90 izšla iz komunizma kot moralni zmagovalec in kot moralni zmagovalec se je vzpostavila kot neka moralna instanca in kot seveda oblika pritiska na liberalne struje." Istanbulska konvencija po njenih besedah moti tiste konservativce in religiozne fundamentaliste, ki mislijo, da so ženske narejene za rojevanje, da so preveč izobražene, da so tiste, ki jih je treba spet potisniti domov ... "Seveda v času kriz je bil vedno prvi interes, da se potisne ženske iz plačanih zaposlitev, da se varčuje tam, kjer so ženske, da se znova konstruira ideja, da so ženske zaradi svoje narave matere, ki morajo imeti veliko število otrok, da se poveča telo naroda in tako dalje. In Istanbulska konvencija je ravno tista, ki upam, da jo bomo implementirali do konca, ki pravi, da se neenakosti začnejo že v otroštvu in že dečki so naučeni, da so deklice nekaj manj. In že dečke je treba učiti, da je treba krepiti moč deklic," poudarja Darja Zavrišek.

Pravi, da se pravice žensk v Sloveniji še niso skrčile, še vedno imamo dobro zakonodajo; od zakonov na področju nasilja do delovne zakonodaje. Opozarja pa, da obstajajo  poskusi nekaterih ljudi, iniciativ, da obstaja atmosfera, ki jo ustvarjajo cerkvene organizacije, da bi pravice žensk skrčili."Mnogi moški so v zadnjih desetletjih postali zelo frustrirani v tem, kaj sploh moški je; ženske so se izobrazile, ženske so postale bolj samozavestne, ženske so tiste, ki so rekle: ne želimo več spolnega nadlegovanja, gibanje se je razširilo po vsem svetu, imamo najrazličnejše oblike gibanj metoo tudi v Sloveniji. In seveda to radikalno spreminja odnose med spoloma. Ženske hočejo biti enake, na področju telesa, na področju pravic do ohranjanja svoje telesne integritete, tudi na področju plačane zaposlitve, na področju enakih plač ... in vse to je še korak dlje, ki smo ga že dosegli na področju enakosti žensk in moških in nekateri, konservativne struje, zelo religiozni fundamentalisti so tisti, v vseh religijah, ne samo v katolicizmu, ne želijo samozavestnih žensk."

Kot ključne probleme žensk v Sloveniji dr. Darja Zaviršek izpostavlja: "Ženske, ki so starejše, stare nad 75 let, so najrevnejše, torej vprašanje revščine postaja velik problem. Eden od problemov je vse manjša zaposlenost, manjša zaposlenost žensk, kot smo jo imeli leta´91. Še vedno imajo manjše plačilo za enako delo in eden od problemov, ki je povezan tudi z reproduktivnimi pravicami žensk, je dostop do javnega zdravja. V kolikor bodo ginekološke ambulante nedostopne za vse ženske, je to seveda problem in je to seveda kršenje človekovih pravic žensk."

Prav na to med drugim opozarja tudi Nika Kovač. Da prepoved splava, kjer velja, splavov dejansko ne preprečuje, pač pa so ženske obsojene na mazače, tabletke po internetu ali splav v tujini. "S tem se ogroža zdravje vseh žensk, s tem se pa tudi pojavlja razredna razlika med ženskami, ki si lahko varen splav privoščijo, in ženskami, ki si tega pač ne morejo privoščiti."

Ključno je, kot poudarja tudi dr. Darja Zaviršek,  da "morajo biti ženske  zelo jasno osveščene o svojih pravicah in biti tudi podprte, ko se njihove pravice kršijo. Ženske morajo biti glasne, morajo se podpirati, moški, ki podpirajo ženske, morajo biti glasni in biti braniki, v primeru če eventuelno pride do erozije pravic žensk."

Celotni prispevek si lahko ogledate v arhivu VOYO.