V Nemčiji se spominjajo zavezniškega bombardiranja Dresdna, od katerega mineva 75 let. V silovitem napadu ameriških in britanskih vojaških letal je bilo to strateško pomembno mesto, ki je veljalo za pomembno prometno vozlišče in kjer so stale številne tovarne orožja za nemško vojsko, popolnoma uničeno. Ubitih je bilo 25.000 ljudi.
Glavni govornik na spominski slovesnosti bo predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki pa bo moral v svojem nagovoru po mnenju poznavalcev potegniti tanko ločnico med spominom na tisoče žrtev bombardiranja in obenem poudariti odgovornost Nemčije za drugo svetovno vojno. V popoldanskih urah bo več tisoč prebivalcev Dresdna sklenilo roke v človeški verigi "miru in strpnosti", ob tem bodo zazvonili cerkveni zvonovi, piše AFP.
Bombardiranje Dresdna spominja na uničenje pravne države in demokracije v Weimarski republiki, na nacionalistično aroganco in zaničevanje ljudi, na antisemitizem in rasistično norost, je dejal nemški predsednik. "In bojim se, da teh nevarnosti do danes nismo pregnali," je dodal.
Opozoril je, da se v nekaterih državah vedno bolj spogledujejo z avtoritarno politiko. V središču Evrope se omejuje svobodo medijev, umetnosti in znanosti, je dodal. "Doživljamo, kako začenjata tudi v naši državi antisemitizem in sovražnost do tujcev zastrupljati javno sfero, kako se zaničuje pravno državo in demokratične institucije ter žali in napada njihove predstavnike," je povedal.
Po njegovem ni dovolj, da se demokrati zgražajo, ampak je treba zavračati sovraštvo, oporekati žalitvam in stopiti naproti obsodbam.
Okoli 200 ljudi je v Dresdnu položilo vence in bele vrtnice na pokopališču Heidefriedhof v spomin ubitim. Med udeleženci sta bila med drugim dresdenski župan Detlef Sittel in predsednik deželnega parlamenta Saške Matthias Rössler. Ministrski predsednik dežele Michael Kretschmer pa se je udeležil polaganja vencev na pokopališču Annefriedhof.
Nemška skrajna desnica na drugi strani izrablja obletnico za poskus zmanjševanja pomena nacističnih zločinov, tudi s povečevanjem števila smrtnih žrtev – po vojni so nacisti trdili, da je bilo ubitih 200.000 ljudi, čeprav zgodovinski viri pričajo o manjšem številu smrtnih žrtev. Stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) za danes napoveduje "resnico o bombardiranju" – eden vidnejših članov Tino Chrupalla je po poročanju AFP dejal, da se je njegova babica spominjala "kupov trupel" po bombardiranju. Že lani pa je poslanec AfD Mario Lehmann sprožil ogorčenje, ko je bombardiranje Dresdna označil za holokavst.
Obletnica bo tako po napovedih pritegnila pozornost neonacistov, podobno kot v preteklih letih, nemška policija pa se že pripravlja tudi na demonstracije skrajnodesnih ekstremistov, ki so napovedane za soboto.
Danes 89-letna Ursula Elsner, ki je bila stara 14 let, ko jo je njena mama v času bombardiranja izvlekla iz goreče stavbe, je za nemški Spiegel dejala, da jo izrabljanje obletnice v politične namene utruja. "Ta dan pripada nam," pravi in dodaja, da bi morala obletnica služiti kot opomin vojnih grozot.
13. februarja leta 1945 je na stotine vojaških letal začelo silovito bombardiranje Dresdna. Najprej so nad mesto poleteli britanski bombniki, nato pa so se jim pridružili še ameriški. V 37 urah silovitih napadov je bilo odvrženih 3900 ton eksplozivnih in zažigalnih bomb.
Britanska letala so najprej napadla stanovanjske predele okoli starega mestnega jedra, ki so ga zasuli z zažigalnimi bombami. Z drugim valom bombardiranja so preprečili vse poskuse gašenja in prebivalstvu zaprli še zadnje poti za beg. Zjutraj so bombe zasule dotlej nedotaknjene predele mesta.
Dresden je pred bombardiranjem ostal brez učinkovite protiletalske obrambe. Zaradi naglega prodiranja zaveznikov skozi Francijo in Nizozemsko je razpadel nemški zračni opozorilni sistem, dresdensko protiletalsko topništvo pa so odpeljali za varovanje Porurja.
V mestu je bilo v času napada še okoli 200.000 beguncev iz Šlezije, ki so se tja zatekli pred hitrim napredovanjem sovjetske rdeče armade.
Dresden je bil v bombardiranju zravnan s tlemi, žrtev med civilisti pa je bilo ogromno. S številkami žrtev se je dolgo manipuliralo. To so počeli predvsem neonacisti, ki so hoteli prikazati brutalnost zahodnih sil in sporno odločitev za tak napad tik pred koncem vojne ter zmanjšati krivdo Nemčije v drugi svetovni vojni.
Zgodovinska komisija je nato leta 2010 ocenila, da je bilo v bombardiranju ubitih 25.000 ljudi. Uničenih je bilo okoli 25.000 zgradb, med njimi tudi znamenita operna hiša Semperoper, muzeji in številne druge kulturne znamenitosti, zaradi katerih je Dresden dobil ime Firence ob Labi.
Opustošenje je postalo simbol vojnih grozot, podobno kot britansko mesto Coventry, ki ga je nemško letalstvo skorajda popolnoma uničilo. V Nemčiji pa je Dresden obenem postal osrednja točka prizadevanj neonacistov, ki poskušajo preusmeriti pozornost z zločinov, storjenih s strani nacistov.
V preteklosti so se sicer zastavljala vprašanja, ali je bilo tako silovito bombardiranje tako pozno v vojni upravičeno. A večina zgodovinarjev je zedinjena, da je bilo v Dresdnu mnogo legitimnih tarč napadov. Poleg tega, da je bil pomembna nacistična utrdba, so tam izdelovali letalske dele, strupeni plin, protiletalsko, topniško in drugo orožje. Mesto je bilo tudi ena glavnih obrambnih točk pred rdečo armado, ki je prodirala z vzhoda.
KOMENTARJI (114)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.