'Ponoči je prišel ruski oficir in ukazal, da moramo takoj oditi iz Damaska'

"Nikoli ni obstajal načrt, niti rezervni, o zapustitvi Damaska, kaj šele Sirije. V zadnjih 14 letih je Sirija pretrpela veliko gorja in nevarnosti, nič manj, kot smo lahko videli lani konec novembra in v začetku decembra. Vsi, ki so imeli namen zbežati, so to storili že dolgo nazaj, še posebej v prvih letih, ko je bil Damask skoraj obkoljen, dnevno bombardiran, obstajala pa je velika nevarnost, da bodo teroristi dosegli njegovo središče," zapis začne Hafez Bašar al Asad, sin odstavljenega dolgoletnega voditelja Sirije Bašarja al Asada. 

Hafez je 20. novembra odpotoval v Moskvo, kjer je devet dni kasneje zagovarjal svojo doktorsko disertacijo. "V tem času je bila v Moskvi tudi moja mama, ki je okrevala po posegu presaditve kostnega mozga konec poletja. Zaradi tega je morala biti v izolaciji. Načrtoval sem, da bi po zagovoru ostal še nekaj dni v Moskvi, vendar so se razmere v Siriji poslabšale, zato sem se vrnil v Damask z letalom Syrian Air 1. decembra, da bi bil skupaj z očetom in bratom Karimom." Njegova mama in takrat še sirska prva dama Asma Asad je ostala v Moskvi s Hafezovo sestro Zein. 

V soboto, 7. decembra, je Karim opravljal izpit iz matematike na Inštitutu za uporabno znanost in tehnologijo v Damasku, v nedeljo je načrtoval učenje za naslednje izpite. "V soboto popoldne so se pojavile govorice, da smo zbežali iz države. Klicalo nas je nekaj ljudi in vsem smo potrdili, da ostajamo. Odšel sem v park Al Nairabain v soseski Al Muhajireen, se fotografiral in to fotografijo objavil svojem profilu na Instagramu. Kmalu zatem so jo mnogi začeli deliti."

Kljub oddaljenim zvokom eksplozij se do takrat Assadovim vse skupaj ni zdelo nič nenavadnega, saj so se, kot pravi Hafez, od zgodnjih let vojne navadili na takšno resničnost. Razmere so ostale nespremenjene, vojska se je pripravljala za obrambo Damaska in nič ni kazalo, da se bodo stvari na hitro poslabšale. Nato pa so prišle nepričakovane informacije, da se je vojska umaknila iz Homsa po vzoru umikov iz Hame, Alepa in idlibskega podeželja. "Toda tudi takrat ni bilo nobenih priprav na odhod. Vse se je spremenilo po polnoči, ko je ruski oficir prišel na naš dom v soseski Al Malki. Predsedniku je sporočil zahtevo za premestitev družine in ožjega osebja v Latakijo za nekaj dni zaradi resnosti situacije v Damasku ter zaradi boljšega pregleda nad bitkami, ki so potekale ob obali in na ravnicah Al Gab. 

Okrog tretje ure zjutraj v nedeljo, 8. decembra, so prispeli na Mednarodno letališče v Damasku, kjer jih je pričakal Hafezov stric Maher. "Opazili smo, da je letališče zapuščeno, da osebja ni niti v nadzornem stolpu. V Latakijo smo poleteli z ruskim vojaškim letalom in pristali v bazi Hmeimim pred zoro. V zgodnjih jutranjih urah bi morali odpotovati v predsedniško rezidenco na območju Burj Islama, približno 40 kilometrov od baze. Toda vsi poskusi, da bi priklicali kogarkoli iz rezidence, niso bili uspešni, prav vsi so imeli izključene telefone." Takrat so Asadovi začeli prejemati obvestila o splošnem umiku sirske vojske z vseh front in o padcu zadnjih položajev. 

Ob istem času je baza postala tarča serije napadov z droni, vse bolj pa je bilo slišati streljanje v okolici. "Popoldne nas je poveljstvo obvestilo o resnosti razmer v okolici. Povedali so nam, da oporišča ni več mogoče zapustiti, saj so teroristi preplavili državo, nastal pa da je vsesplošni kaos, medtem ko so vse komunikacije z vojaškim vodstvom bile prekinjene." Po posvetu poveljstva oporišča Hmeimim s poveljstvom v Moskvi so jih obvestili, da je zahtevana evakuacija Asadovih v Moskvo. "Nekaj časa za tem smo se vkrcali na rusko vojaško letalo in poleteli proti Moskvi, kjer smo pristali še isti večer."

8. decembra so proturški uporniki, med katerimi je bilo veliko nekdanjih članov Al Kaide, prevzeli nadzor nad večino ozemlja, ki je bilo predhodno pod nadzorom Asadovega režima, in prevzeli oblast nad večjim delom države.