Dvomilijardni poljski vzhodni ščit: protitankovski jarek, rezilna žica in video nadzor

"Položaj, v katerem smo se znašli zaradi ruske agresije na Ukrajino, nas je prisilil, da smo sprejeli ustrezne in zelo hitre ukrepe za odziv na grožnjo na naših mejah," je v bližini poljsko-beloruske meje v predstavitvi za skupino bruseljskih dopisnikov v četrtek povedal vodja projekta Vzhodni ščit Stanislaw Czosnek. Poudaril je, da je poljska vzhodna meja tudi meja Evropske unije in zveze Nato.

"Lekcija, ki smo se je naučili iz vojne v Ukrajini, je zelo dragocena," je še dejal namestnik načelnika generalštaba poljske vojske. Pojasnil je, da je utrditev meje za primer napada iz Rusije ali Belorusije del poljskega obrambnega načrta v okviru zavezništva. S tem bodo po besedah Czosneka poljske sile, pa tudi EU in Nato pripravljeni na odvračanje in obrambo.

Zaščititi nameravajo približno 800 kilometrov meje na vzhodu in severovzhodu, pri čemer gre večinoma za meji z Belorusijo in rusko eksklavo Kaliningrad.

Protitankovski jarek in niz betonskih ovir

V okviru Vzhodnega ščita načrtujejo ukrepe, namenjene odzivu na morebitno presenečenje s strani sovražnika, ukrepe za omejitev mobilnosti sovražnikovih sil, ukrepe za izboljšanje mobilnosti poljske vojske ter ukrepe za zagotavljanje varnosti civilnega prebivalstva, je na mejnem prehodu z Belorusijo Polowce-Pjaščatka pojasnil polkovnik poljske vojske Mariusz Ochalski.

Ochalski iz enote inženircev bdi nad pripravo ukrepov za omejitev mobilnosti sovražnikovih sil, ki so jih začeli pripravljati kot prve, in sicer na poljski meji s Kaliningradom.

Ta del zaščite se bo po njegovih besedah raztezal na območju do približno 400 metrov od meje. Ob meji bodo izkopali protitankovski jarek, sledil bo prvi niz betonskih ovir, čez od 150 do 200 metrov pa še eden. Vmes bo prostor za protitankovske mine, ki jih bodo namestili šele ob neposredni grožnji vdora.

Tovrstne fizične prepreke nameravajo vzpostaviti na okoli 500 kilometrih meje. Kjer to zaradi zemljišč v zasebni lasti ne bo možno, pa bodo opremo shranili v skladišča in jo namestili pred začetkom konflikta, torej ko se bodo pojavili znaki, da bi sovražnik lahko napadel, je povedal polkovnik.

Kot je še dejal, je med deli meje, ki jih bodo zaščitili z ukrepi za omejevanje mobilnosti sovražnikovih sil, tudi območje prehoda Polowce-Pjaščatka. Predstavlja namreč eno od možnih poti vdora, saj prek njega poteka cestna povezava med beloruskim Brestom, kjer ima beloruska vojska eno največjih vadišč, in prestolnico poljske regije Podlaško vojvodstvo Bialystok.

Prehod zaprt že od pandemije kovida

Prehod Polowce-Pjaščatka, ki si ga je v okviru obiska na Poljskem ob začetku predsedovanja Varšave Svetu EU v četrtek ogledala tudi skupina bruseljskih dopisnikov, je sicer že od leta 2020 zaprt. Tedaj so ga zaprli zaradi pandemije covida-19, od junija 2023 pa je zaprt zaradi migracijskega pritiska iz Belorusije. Po navedbah Varšave Minsk v sodelovanju z Rusijo migrante iz Afrike in Bližnjega vzhoda zakonito prepelje v Belorusijo in jih nato pošlje proti meji s Poljsko, ki jo skušajo migranti nezakonito prečkati.

Iz enakih razlogov so zaprti še trije drugi mejni prehodi z Belorusijo. Za potniški promet je odprt le mejni prehod pri Terespolu, za tovornega pa mejni prehod Kukuryki.

Rezilna žica, elektronska prepreka, termovizijske kamere 

Zaradi instrumentalizacije migrantov s strani Rusije in Belorusije je poljska mejna straža na meji postavila 186 kilometrov dolgo in 5,5 metra visoko kovinsko ograjo, ki je na vrhu in na sredini opremljena z rezilno žico. Na meji stoji tudi 247 kilometrov dolga elektronska prepreka, sestavljena iz kablov za zaznavanje tresljajev ter več kot 5000 dnevnih in termovizijskih kamer za spremljanje gibanja migrantov. Za to uporabljajo tudi brezpilotne letalnike.

Junija lani so na poljski strani meje vzpostavili še tamponsko območje, ki se razteza na dolžini 60 kilometrov in je večinoma široko 200 metrov. Na območje vstop brez dovoljenja mejne straže ni mogoč, s čimer želijo otežiti delo posameznikom, ki pomagajo migrantom pri nezakonitem prehajanju meje.

Po besedah polkovnika Andrzeja Sasiulewicza iz podlaške divzije mejne straže tamponsko območje deluje, saj je število v drugi polovici lanskega leta v primerjavi s prvo upadlo za 43 odstotkov. Skupno so sicer lani zabeležili nekaj manj kot 30.000 nezakonitih prehodov, kar je 14 odstotkov več kot leta 2023.