Poljska zaradi Severnega toka 2 oglobila Gazprom

Gazprom je zavrnil predajo dokumentov, povezanih z vzpostavitvijo konzorcija, ki financira Severni tok 2, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil poljski varuh konkurence UOKiK. UOKiK je izpostavil, da je bil konzorcij ustanovljen brez njegovega soglasja. Ta poleg Gazproma vključuje še pet podjetij: Royal Dutch Shell, OMV, Uniper, Wintershall in Engie Energy.

Poljski varuh konkurence je zaradi pomanjkanja sodelovanja v preiskavi že oglobil tudi švicarsko družbo Engie Energy, in sicer v višini 172 milijonov zlotov (28,9 milijona evrov). Gazpromova nepripravljenost na sodelovanje je preiskavo otežila, ni pa je ustavila, je poudaril prvi mož UOKiK Tomasz Skory. "Na voljo imamo zadostne dokaze in bomo zaključili delo," je napovedal.

Če bo osrednji organ za varstvo konkurence na Poljskem zaključil, da je bil konzorcij vzpostavljen nezakonito, ga lahko oglobi v višini do 10 odstotkov njegovih letnih prihodkov, naloži pa mu lahko tudi dezinvestiranje ali celo zaprtje.

Gazprom je napovedal pritožbo. "Gazprom bo po proučitvi uradne odločitve UOKiK sprejel ukrepe za zaščito svojih interesov, vključno s pritožbo zoper izrečeno globo na sodišču, kjer bo moral UOKiK dokazati doslednost svojega stališča. Globa v primeru sodne pritožbe ne bo izterljiva do uveljavitve sodne odločitve," so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass zapisali v Gazpromu.

Poljska je glasen nasprotnik Severnega toka 2, saj ga vidi kot namero Rusije, da poveča svoj vpliv v Evropi oz. njeno odvisnost od ruskega plina. S projektom bo namreč Rusija obšla tranzitne države, s katerimi bi lahko imela težave, to je Ukrajino, Belorusijo in Poljsko.

Trasa plinovoda Severni tok 2 bo potekala pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale. Plin - letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh nateklo 55 milijard kubičnih metrov - naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca lanskega leta, a se je časovnica zamaknila. Trenutno je plinovod zgrajen v 93 odstotkih.

Projekt se sicer sooča s številnimi težavami. EU je tako aprila lani sprejela spremembe plinske direktive, po katerih pravila, ki veljajo za interne plinovode v uniji, veljajo tudi za plinovode, ki vodijo v tretje države ali prihajajo iz njih.

Glede na spremenjeno direktivo bi moralo projekt Severni tok 2 usmerjati podjetje, neodvisno od ruskega plinskega velikana Gapzprom. Hkrati bi moralo biti 50 odstotkov zmogljivosti plinovoda rezerviranih za plin drugih dobaviteljev.

Družba Nord Stream 2, zadolžena za projekt, se je zaradi odločitve Splošnega sodišča EU, da zavrne njen zahtevek po umiku sprememb te direktive, že pritožila na Sodišče EU. V podjetju namreč vztrajajo na stališču, da je spremenjena direktiva diskriminatorna in sprejeta z namenom omejitve projekta plinovoda Severni tok 2.

Plinovodu nasprotujejo tudi ZDA, ki bi rade imele večji energetski vpliv na stari celini. Washington je zato že uvedel sankcije zoper projekt, in sicer proti plovilom, ki so vpletena v polaganje cevi, pa tudi proti vsem osebam, ki upravljajo s temi plovili. Zdaj v ZDA načrtujejo nove ukrepe.