Poljska: država, ki ne spoštuje vladavine prava, zaveznico vidi v Sloveniji

"Feminističen izum, ki hoče upravičiti homoseksualno ideologijo." S temi besedami je istanbulsko konvencijo, katere osnovni cilj je boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, poimenoval poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro. Konservativna vlada, ki ji pripada Ziobro, svojih pogledov na družino, pravice žensk in LGBT-skupnosti ne skriva. Zapisali bi jih tudi v novo konvencijo, ki bi za njih nadomestila istanbulsko, k sooblikovanju pa je povabila tudi Slovenijo. Nekaj stvari, ki bi jih Poljaki poudarili v novi konvenciji: poroka le med moškim in žensko, pa tudi to, da se starost otroka začne že ob spočetju, s čimer se omejuje oziroma prepove pravico žensk do splava. 

Ko pogledamo smer, v katero gre naša zunanja politika, vidimo, da se pod aktualno vlado približujemo državam višegrajske četverice. Spomnimo lahko tudi na voditelje, ki so se udeležili Blejskega strateškega foruma na zadnji avgustovski dan. 

Naklonjenosti Madžarski naš premier Janez Janša ne skriva. Državi, v kateri je Viktor Orban (po lastnih besedah) ustvaril "neoliberalno, krščansko demokracijo". Poleg tega (ne po lastnih besedah) si je podredil medije in zamajal temelje demokratičnih vrednot, na katerih sloni Evropska unija. 

Svojo zaveznico v slovenski vladi očitno vidi tudi Poljska, na čelu z vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS), ki jo vodi Jaroslaw Kaczynski, in predsednikom Andrzejem Dudo. Ta je v zadnji predvolilni kampanji dejal, da so "pravice LGBT-skupnosti bolj destruktivna ideologija kot komunizem". Proti liberalnemu kandidatu, varšavskemu županu Rafału Trzaskowskemu, je na julijskih volitvah zmagal za las, in sicer z 51 odstotki glasov. 

Da je LGBT-skupnost tista, ki ogroža tradicionalno družino in poljske vrednote, meni tudi Kaczynski. Vsi poznavalci političnih razmer na Poljskem se zavedajo, da čeprav sta uradno na čelu države predsednik Duda in premier Morawiecki, niti v ozadju vleče prav on. Na desetine občin po državi se razglaša za "mesta brez LGBT", pred dnevi pa je poljska katoliška cerkev, na katero se vladajoča PiS močno naslanja, pozvala k vzpostavitvi svetovalnih centrov, ki "pomagajo ljudem pri povrnitvi naravne spolne usmerjenosti". To odločitev je na Twitterju delila tudi višegrajska skupina, katere tvite nemalokrat poobjavi tudi premier Janša. Iz Urada vlade za komuniciranje (UKOM) so nam odgovorili, da vlada o tem ni razpravljala, prav tako o tem niso sprejeli stališča. 

Odstop od istanbulske konvencije je Poljska napovedala konec julija, saj naj bi ta promovirala ideologijo spola; zakoni, ki jih je v zadnjih letih sprejela vlada, pa naj bi ponujali zadostno zaščito za ženske, je dejal poljski pravosodni minister. S tem se ni strinjalo na tisoče Poljakinj, ki so organizirale množične proteste po vsej državi – mnoge oblečene v rdeče obleke in bela pokrivala iz serije Deklina zgodba, posnete po istoimenskem distopičnem romanu, v katerem so posilstva, zatiranje in nasilje nad ženskami del družbe. Obleka je v zadnjih letih postala simbol boja za pravice žensk po svetu. "Gre za poskus legitimizacije nasilja v družini," je za Reuters dejala organizatorka protesta v Varšavi Marta Lempart. 

V zadnjih letih so množični protesti proti potezam konservativne vlade postali skorajda stalnica – naj gre za poskus uvedbe popolne prepovedi splava v državi ali pa poskus omejevanja svobode medijev. Na udaru so se znašli tudi priseljenci, za katere je leta 2015 Kaczynski dejal, da so "v Evropo že prinesli bolezni, kot sta kolera in griža, pa tudi vse sorte zajedavcev". 

Slovenija je istanbulsko konvencijo podpisala 8. septembra 2011 in ratificirala 5. februarja 2015, podprlo pa jo je 80 poslank in poslancev. Slovenski odziv na poljsko ponudbo za odstop od istanbulske konvencije in sooblikovanje nove je bilo razumeti kot "ne". A ne odločen, ogorčen in brezpogojen ne – na ministrstvu za pravosodje so sicer v odgovoru zapisali, da menijo, da obstoječa konvencija postavlja dobre temelje za soočanje z izzivi v naši družbi in utira pot naproti vrednotam, kot sta enakost in dostojanstvo za vse državljane, in da zato za drugačno ureditev ne vidijo razlogov. Posredovali so jo tudi ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so sicer zavzeli podobno stališče, a pristojni minister Janez Cigler Kralj je dejal tudi, da lahko konvencija vsebuje tudi stvari, ki komu "niso toliko všeč", in da bodo pozorni tudi na vidike, ki bi "zanje utegnili biti problematični". Za pojasnilo teh besed smo zaprosili tudi ministrstvo, odgovore pa še čakamo. 

Članice Ženskega foruma Socialnih demokratov so se včeraj odločile za protest pred poljskim veleposlaništvom v Ljubljani, saj so prepričane, da je konvencija nujno potrebna in zapolnjuje veliko vrzel na področju varovanja človekovih pravic žensk. Veleposlanik Krzysztof Olendzki je zatrdil, da je nasilja nad ženskami na Poljskem zelo malo in da je za njih dobro poskrbljeno. Kot pravijo v SD, do besede ni pustil nikogar (nobene od tam prisotnih žensk), prav tako pa ni odgovarjal na vprašanja. 

Tudi v SMC menijo, da bi bil odstop od istanbulske konvencije nesprejemljiv. "Istanbulska konvencija je velik civilizacijski dosežek in predstavlja velik korak naprej v obravnavi nasilja. Ravno zaradi tega sta odstop od te konvencije in usmeritev na neka nova področja z ideološko obarvanimi pogledi za nas nesprejemljiva," je poudarila vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga. 

Na vprašanje, ali po njenem mnenju vlada lahko sama odstopi od konvencije glede na to, da jo je ratificiral državni zbor, je odgovorila, da je to vprašanje za parlament. "Vsekakor pa Slovenija kot država o tem sploh ne bi smela razmišljati," je zatrdila. 

V Forumu za demokracijo pa so v odzivu na poljski predlog izpostavili, da kot škandalozno in nadvse pomenljivo razumejo že gesto, da Poljska v Sloveniji prepoznava zvestega partnerja, pripravljenega podpreti idejo o odstopu. Na nas se je torej obrnila država, ki znotraj EU sistematično krši temeljna evropska načela – to so v času te vlade očitno naši zavezniki.