Merklova: Moja dolžnost je, da najdem pot do rešitve za potrditev svežnja

Voditelji članic EU so virtualno zasedanje začeli z razpravo o madžarski in poljski blokadi svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo v vrednoti 1824 milijard evrov. Madžarska in Poljska sta v začetku tedna blokirali dva bistvena dela svežnja, ki se sprejemata s soglasjem, ker nasprotujeta dogovoru o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po neuradnih informacijah pred zasedanjem vzpostavil stik z vsemi delegacijami, da bi zagotovil, da razprava ostane "pod nadzorom". Ob tem neuradni viri izpostavljajo, da videokonferenca ni ustrezen format za razpravo o tako zapletenem vprašanju.

V Bruslju tudi poudarjajo, da ne podcenjujejo resnosti položaja in da verjamejo, da je treba julijski dogovor voditeljev izvesti čim prej, a za izvedbo tega dogovora je potreben sporazum.

Po neuradnih informacijah se je v kratki razpravi oglasilo pet voditeljev. Najprej je govoril predsednik Evropskega sveta Michel, nato je nemška kanclerka Angela Merkel orisala stanje. Poleg njiju so govorili še madžarski premier Viktor Orban, poljski premier Mateusz Morawiecki in slovenski premier Janez Janša.

Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je Janša izpostavil, "da je bil s skupnimi močmi v juliju dosežen zelo pomemben dogovor, sedaj pa je potrebno doseči končni kompromis, ki bo ustrezal temu dogovoru". Glede pogojevanja z vladavino prava je izpostavil, da "mora biti dokončna presoja vedno v rokah Sodišča EU, sicer bi to bila politična odločitev, kar pa ni skladno z načeli vladavine prava". Dodal je še, da je Slovenija pri iskanju poti do kompromisa pripravljena ponuditi tudi konkretne ideje.

Ključno vlogo pri iskanju rešitve za blokado igra Merklova. Dejala je, da bo poskušala v prihodnjih dneh v pogovorih s Poljsko in Madžarsko najti sprejemljivo rešitev, h kompromisu pa je po njenih besedah pozval tudi Janša. O časovnem okviru, kdaj bi lahko dosegli dogovor, ni želela govoriti. Prav tako ni želela razkrivati možnosti, kje sama vidi morebitne rešitve.

Zavrnila je tudi možnost, da bi Madžarski in Poljski kakor koli grozili z možnostjo odvzema glasovalnih pravic. "O tem sploh ni govora. Moja dolžnost je, da najdem pot do rešitve," je dejala.

Michel pa je povedal, da so on, von der Leynova in Merklova prejeli "pisma treh držav, ki so izrazile zadržke glede trenutnega kompromisa, ki je na mizi". Tako smo zdaj zaradi pisma premierja v očeh predsednika Evropskega sveta ena izmed treh držav, ki dogovora, pogojenega z vladavino prava, ne podpirajo, čeprav ga uradno nismo blokirali. 

Poljska in Madžarska še zaostrili retoriko: 'EU lahko tudi propade'

Medtem ko bruseljski viri drug za drugim ponavljajo, da gre za razmere, ki lahko zelo škodujejo povezavi, Poljska in Madžarska očitno ne nameravata popustiti – čeprav to pomeni, da bosta sami izgubili evropske milijone, ki so v trenutnih razmerah še kako pomembni. 

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v ognjevitem govoru napadel "evropsko oligarhijo",  ki ima težnjo, da bi kaznovala najšibkejše države bloka, in da to ni EU, ki se ji je Poljska sprva pridružila.

"Pravna država in kršenje pravne države sta postala propagandna palica v EU," je dejal. "Zavračamo to stališče, zavračamo ta pristop. Iz časov PZPR (Poljske združene delavske stranke) in komunističnih časov dobro poznamo uporabo teh propagandnih palic."

"EU mora biti zgrajena na temeljih prava in pravne varnosti. To je tudi načelo, za katerega se borimo. Brez tega načela je EU mehanizem za samovoljno odločanje evrokratov in evropske oligarhije ter nekaj močnejših držav, samo da bi prevladale nad šibkejšimi. In s tem se ne strinjamo," še vztraja poljski politik. 

"Smo za EU, a proti temu, da nas kaznujejo kot otroke, in proti temu, da se Poljsko in druge države obravnava krivično. Gre za vprašanje suverenosti," je nadaljeval Morawiecki in opozoril, da bi določanje pogojev, kot je pravna država, lahko privedlo do propada EU. "Danes je ta instrument usmerjen proti nam, proti Madžarski, morda proti Sloveniji, morda proti kakšni drugi državi v srednji Evropi. Čez nekaj let, čez dve leti ali tri, bi ga lahko usmerili proti nekomu drugemu. To je prelomnica v zgodovini EU. Sprejemanje odločitev, ki temeljijo na samovoljnih določbah v predpisih EU, lahko privede do njenega propada," je še prepričan. 

Orban: Vladavina prava je ideološko orožje

Madžarski premier Viktor Orban je medtem predlagani mehanizem EU, ki se nanaša na pravno državo, označil za "politično in ideološko orožje", češ da je zasnovan za "izsiljevanje" in kaznovanje držav, ki zavračajo priseljevanje.

"Danes se v Bruslju kot pravne države vidi le tiste, ki prepuščajo migrante," je dejal v izjavi.

Orban je tudi zatrdil, da pogoji pravne države nimajo objektivnih meril, in državam, ki jih sankcionira mehanizem, ne dovoljujejo iskanja pravnih sredstev. "Ko bo ta predlog sprejet, ne bo več ovir za finančno izsiljevanje držav, ki nasprotujejo migracijam," je dejal.

Upirajo se le vlade z avtoritarnimi težnjami

Drugi voditelji EU sicer menijo, da Poljska in Madžarska nimata razloga, da bi nasprotovali mehanizmu pravne države, če resnično podpirata pravno državo, kot trdijo njuni politiki.

Zavračajo tudi očitke, da bi se določbe o pravni državi lahko uporabljale samovoljno, dejansko je njihova uporaba ozko predpisana za zaščito proračuna EU. 

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je pred današnjim srečanjem znova poudaril, da so reforme in vladavina prava temelj za izplačevanje evropskih sredstev. "Ne smemo pristati na kompromise in moramo natančno nadzorovati, čemu je namenjen denar," pravi.

Toda tako Poljsko kot Madžarsko vodita vladi z avtoritarnimi težnjami, ki se redno zapletata v spore z EU, vse bolj pa je na tej poti tudi Slovenija.