Poljaki drli na volišča, opozicija govori o koncu 'mračnega obdobja'

"Po preštetih glasovih na polovici volišč je razlika med PiS in Tuskovo koalicijo vendarle že manjša, a še vedno nad 10 odstotnimi točkami," je na Twitterju zapisal dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) je osvojila 38,2 odstotka glasov, sledi ji opozicijska Državljanska koalicija (KO) nekdanjega premierja Donalda Tuska z 27,9 odstotka glasov.

Večina Poljakov je glede na delne izide podprla sredinsko opozicijo, ki jo poleg KO sestavljata še sredinsko zavezništvo Tretja pot in Levica. Ta ima po polovici preštetih glasov 8,3-odstotno podporo, Tretja pot pa je osvojila 14,4 odstotka glasov.

Podobne rezultate so sicer nakazovale že vzporedne volitve, ki so jih objavili po zaprtju volišč v nedeljo in jih danes še dodelali. Glede na podatke agencije Ipsos bi stranka PiS osvojila 36,6 odstotka glasov, kar je 198 od 460 sedežev.  Čeprav je to največ od vseh strank, je vseeno precej pod trenutno večino, ki jo je pretekla leta užival premier Mateusz Morawiecki. Hkrati to ni dovolj, da bi lahko oblikovala vladajočo koalicijo. PiS, ki jo vodi Jaroslaw Kaczynski, po novem ne bi imela večine niti ob podpori Konfederacije, ki ji volilne projekcije napovedujejo okoli sedem odstotkov glasov.

Predstavnik Tretje poti Wladyslaw Kosiniak-Kamysz je danes že zavrnil možnost oblikovanja koalicije z vladajočo PiS. "Ljudje, ki so nas volili, želijo spremembo, želijo, da se PiS odstrani z oblasti," je povedal za poljski radio RMF.

Tudi Tusk je imel že v nedeljo podoben odziv. "Vladavine PiS je konec," je dejal nekdanji predsednik Evropskega sveta. "Tega mračnega obdobja je konec. Poljska je zmagala, demokracija je zmagala," je še dejal Tusk.

Medtem pa so v PiS napovedali, da bodo skušali oblikovati vlado. Vodja predvolilne kampanje je namreč za omenjeni radio dejal, da je stranka zmagala in da bodo skušali oblikovati vlado pod vodstvom Morawieckega. "Ne glede na to, kako je videti, smo zmagali," je danes dejal Joachim Brudzinski.

Končni izidi volitev naj ne bi bili znani pred torkom.

Mandat za oblikovanje vlade mora sicer podeliti poljski predsednik Andrzej Duda, zaveznik stanke PiS. Pred volitvami je napovedal, da bo mandat najprej dal vodji zmagovalne stranke. Ta bo imel 14 dni časa, da v parlamentu dobi absolutno večino. Če mu to ne bo uspelo, drugega mandatarja imenuje parlament.

Varšava in Bruselj pogosto na nasprotnih bregovih

Tokratne volitve so po oceni več analitikov veljale za odločilne za prihodnjo usmeritev Poljske. PiS bi namreč v primeru zmage nadaljevala politiko, zaradi katere je Varšava že dlje časa v sporu z Brusljem. Predvsem gre za nesoglasja na področjih spoštovanja načel demokracije in vladavine prava, svobode medijev, migracij, pravic žensk in skupnosti LGBT.

Po drugi strani je opozicija napovedovala spremembe, krepitev demokracije, pravne države in zahodnih vrednot. Tusk je pred volitvami obljubil, da bo ponovno vzpostavil dobre odnose z EU ter dosegel deblokado evropskih sredstev, ki so bila zamrznjena zaradi sporov Varšave z Brusljem. Napovedal je tudi legalizacijo splava.

Tusk je bil sicer med kampanjo deležen ostrih kritik s strani vladajoče stranke, češ da je "utelešenje zla" in "izdajalec poljskega naroda, ki sledi le interesom Bruslja in Berlina".

"Upanje za Poljsko, upanje za Evropo," pa se je na trenutne rezultate odzvala slovenska zunanja ministica in predsednica stranke SD Tanja Fajon. "Če bo zmaga opozicijskih strank na včerajšnjih volitvah tudi po uradni razglasitvi rezultatov potrjena, bo to jasen glas Poljakov za spremembe," je zapisala na Twitterju in zaključila z besedami: "Za demokratično, odprto in evropsko Poljsko." 

Čakali v dolgih vrstah

Volilna udeležba na volitvah je bila rekordna, 72,8-odstotna. Občasno je bila na nekaterih voliščih celo precejšnja gneča.

Poleg volitev je v nedeljo potekal tudi referendum, na katerem so Poljaki glasovali o tem, ali se strinjajo s privatizacijo podjetij v državni lasti, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let, odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo in solidarnostno shemo EU o prerazporejanju migrantov. Glede na polovico preštetih glasovnic noben od predlogov na posvetovalnih referendumih ni dobil zadostne podpore.