Lukasza Dariusza, 39-letnega poljskega turista, ki je 31. julija neznano kam izginil na Biokovem, je tri tedne iskalo več kot 600 ljudi. Pripadniki Hrvaške gorske reševalne službe (HGSS) ga sicer iščejo še naprej, a manj intenzivno. Kljub temu ga je v nedeljo iskalo 20 reševalcev.
Iskanje ni obrodilo sadov, kljub temu da so ga samo s helikopterjem iskali 12-krat. Sodelovali so pripadniki 15 enot HGSS iz celotne Hrvaške, ob pomoči kolegov iz Bosne in Hercegovine (BiH). Pomagali so si tudi s slednimi psi in več vrstami brezpilotnih zrakoplovov, ki so posneli na tisoče fotografij.
Hrvaška je samo za prelete in iskanje iz zraka doslej namenila 1,2 milijona hrvaških kun (slabih 160.000 evrov) – 52.000 hrvaških kun (nekaj več kot 6900 evrov) namreč stane ura leta. Helikopter pa je v povprečju vsakokrat Biokovo prečesaval dve uri, poroča 24sata.
Nesrečni Poljak je usodnega petka konec preteklega meseca želel preteči 20-kilometrsko planinsko pot. Ob spustu v dolino je najverjetneje zavil z označene poti in se odločil za težjo različico. S soprogo je po telefonu nazadnje govoril ob 12.18 in ji dejal, da se vrača z gorovja. Okoli 15. ure se ni več oglašal na telefon, zaradi česar je poklicala na interventno številko 112 in iskanje se je začelo.
39-letnik je bil izkušen gorski tekač, v vrhunski kondiciji. Prav tako je bil ob vzponu na Biokovo dobro tehnično opremljen – imel je pametno uro z GPS in telefon, a je s seboj vzel premalo tekočine – liter in pol vode.
"Ljudje mislijo, da je dovolj, če s seboj vzamejo liter vode. Toda v teh razmerah je na Biokovu to dovolj le za okoli pol ure," pravi vodja helikopterske službe HGSS Srđan Vrsalović. "Do zdaj je pri iskanju sodelovalo med 550 in 600 ljudi. Helikopter je letel 12-krat, pomagali smo si s psi, lahkimi in težkimi droni. Uporabili smo vse, kar imamo na razpolago. Preverili smo na tisoče fotografij, ki so jih posneli droni. V iskanju smo uporabili alpinistične tehnike z vrvmi, preiskovali smo jame in razpoke. Ljudje so se izmenjevali. Zamislite si, kako je biti na 35 stopinjah Celzija na Biokovu nekaj ur. Tega dela se ne da opravljati za plačilo, samo s srcem," je izpostavil.
V tej fazi je iskanje bolj ciljno usmerjeno – preverjajo opozorila, preiskujejo informacije, navedbe, sledijo znakom, vonjem. "Takšnih dogodkov ne pustimo kar tako, ne glede na to, koliko časa mine. Kajti tudi če se je zgodilo najhujše, si tudi mrtev človek zasluži spoštovanje," razlaga Vrsalović.
Poljski veleposlanik s pismom zahvale gorskim reševalcem: 'To je izraz človeške solidarnosti'
Hrvaškim gorskim reševalcem se je za ves trud zahvalil tudi poljski veleposlanik v Zagrebu Andrzej Edward Jasionowski. Pisno zahvalo je naslovil na hrvaškega notranjega ministra Davora Božinovića.
"Sprejmite izraz mojega najvišjega priznanja in zahvale pripadnikom makarske HGSS, ki jo vodi Ante Kukavica. /.../ Popolnoma se zavedam, kako nevarni, težki in izčrpavajoči so bili vsi napori, ki so jih deset dni brez prestanka doživljali reševalci, ter kakšne finančne izdatke je akcija povlekla za sabo," je med drugim zapisal Jasionowski. Dodal je, da je bil to ne le prikaz profesionalnosti najvišje stopnje in velikega angažmaja, pač pa tudi izraz čiste ljudske solidarnosti, česar Poljska ne bo nikoli pozabila.
Zahvalil se je tudi vsem ostalim, vključenim v iskanje: pripadnikom drugih 'podružnic' HGSS, "ki so nesebično večkrat ogrozili svoje življenje, da bi pomagali poljskemu državljanu", pripadnikom vojske in vojnega letalstva, članom hrvaških planinskih društev ter "vsem ostalim, ki so pokazali veliko srce".
"Hrvaški reševalci so znova dokazali, da je slava, ki jo uživajo ne samo na Hrvaškem, pač pa tudi v tujini, popolnoma zaslužena. Globoko se jim priklanjam in želim čim manj reševalnih akcij. Če pa bodo potrebne, pa da se končajo uspešno," je še zapisal poljski veleposlanik.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.