Politiki ne želijo (več), da se jih vidi v družbi elite in sredi razkošja?

V Davosu se začenja Svetovni gospodarski forum. WEF je leta 1971 ustanovil Klaus Schwab, švicarsko-nemški ekonomist in profesor, da bi spodbudil globalno sodelovanje pri političnih, družbenih in gospodarskih vprašanjih.

V osnovi je cilj te organizacije, ki ima zdaj sedež v bližini Ženeve, združiti javni in zasebni sektor, da bi skupaj iskali rešitve za pereče globalne težave, vpleteni zase pravijo, da so zavezani iskanju rešitev za boljši svet. 

Pogosto so sicer tarča očitkov, da skrbijo za interese bogatašev. WEF je tako pogosto kritiziran kot oder, kjer razpravlja privilegiran odstotek sveta, kjer se lobira pri bogatih in vplivnih, da bi se dosegle globalne spremembe.

A tarča kritik so na drugi strani tudi – kritiki. Ekonomski dopisnik New York Timesa Peter Goodman je na primer v svoji knjigi Človek iz Davosa poudaril protislovje, ko se od milijarderjev in elit, ki jih kritiki obtožujejo, da povzročajo največje probleme na svetu, zahteva, naj najdejo načine za njihovo rešitev.

Je pa Davos kot še marsikatera druga konferenca tudi kraj, kjer govorci pridigajo o tistem, česar potem sami ne živijo – denimo o klimatskih spremembah, medtem ko se v Davos pripeljejo z zasebnimi letali. 

V Davos običajno pridejo svetovni voditelji, vodstva EU in ZN, pa poslovneži, podjetniki, ugledni misleci, akademiki, vodje nevladnih organizacij in dobrodelnega sektorja, inovatorji, civilna družba, aktivisti vseh veroizpovedi, občasno zvezdniki ... 

Uradni seznam gostov je pogosto zelo ekskluziven in je sestavljen iz približno dva do tri tisoč udeležencev in govorcev. Ker pa se ob glavnem zvrsti še vrsta obrobnih dogodkov, forum skupaj privabi več tisoč ljudi. 

Forum se sicer lahko pohvali tudi s kakšnim dosežkom, pred letošnjim dogodkom poudarja Euronews. Leta 1988 je bil na srečanju podpisan sporazum, ki je pomagal Turčiji in Grčiji, da sta se umaknili z roba oboroženega spopada. Leta 1992 sta se Nelson Mandela in takratni južnoafriški predsednik FW de Klerk prvič skupaj pojavila na mednarodnem prizorišču prav v Davosu, kar je bil pomemben korak proti odpravi apartheida. Par je naslednje leto prejel Nobelovo nagrado za mir. Leta 2000 pa je bila v Davosu ustanovljena Globalna zveza za cepiva in imunizacijo (Gavi), ki je od takrat izboljšala dostop do cepiv za milijone. Od svojega nastanka naj bi prispevala k cepljenju 760 milijonov otrok po vsem svetu.

Olaf Scholz, nemški kancler, naj bi bil sicer edini od voditeljev skupine G-7, ki se bo udeležil letošnjega Davosa. To, da je v Švico pripotovalo malo najpomembnejših voditeljev, se je v preteklosti že dogajalo. Razlogi za njihovo odsotnost so pogosto bolj pereče težave, ki jih je potrebno rešiti doma.

Rekordno udeležbo voditeljev G7 smo videli leta 2018, ko se ga je udeležilo šest od sedmih voditeljev. To je vključevalo tudi nekdanjega ameriškega voditelja Donalda Trumpa, ki se je foruma v enem mandatu udeležil dvakrat – za razliko od svojega predhodnika Baracka Obame, ki v Davos ni prihajal. 

Nekdanji politični svetovalec in ustanovitelj svetovalne družbe The Story Network,  Ed Owen, je za ameriški CNBC sicer ocenil, da obstaja še en pomemben razlog, da se voditelji vse bolj izogibajo Davosa – politiki naj bi bili namreč vse bolj previdni, ko gre za druženje z globalno elito, saj naj bi jim to odnašalo politične točke. Ni namreč tako malo volivcev, ki so tudi po zaslugi vsega mogočega, kar lahko najdemo na družbenih omrežjih, prepričani, da so takšni dogodki namenjeni temu, da politiki dobijo navodila, kako ljudstvo voditi v skladu z zahtevami elite, ki vlada svetu. 

Owen tudi meni, da bi ugledu politikov škodovalo, če bi ljudje videli, kako uživajo v grešno dragem Davosu, medtem ko imajo ljudje po svetu zaradi inflacije težave z nakupom hrane in plačilom položnic. 

Tudi WEF je v letnem poročilu o tveganjih pred vrhom zapisal, da je kriza življenjskih stroškov največja grožnja današnjemu svetu, pri čemer je poudaril vpliv energetske krize, pomanjkanja hrane in višjih cen na najbolj ranljive.

Še posebej naj bi bil po Owenovem mnenju v takšnih razmerah prihod v Davos problematičen za britanskega premierja. Rishi Sunak je namreč že tako tarča kritik, da se mu niti ne sanja, kako živijo ljudje v njegovi državi, saj se je sam še pred politično kariero kopal v denarju. 

Letošnji WEF naj bi sicer pomenil nekakšno vrnitev v normalnost, potem ko je organizacijo v zadnjem obdobju motila pandemija. Od danes pa do 20. januarja bo forum potekal pod geslom "Sodelovanje v razdrobljenem svetu", panelisti in osrednji govorniki pa so južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa, nekdanji državni sekretar ZDA Henry Kissinger, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Ghebreyesus, generalni sekretar ZN Antonio Guterres in igralec Idris Elba. Scholz bo imel poseben nagovor v sredo.

Pričakuje se, da bo Davos tudi letos postregel z zanimivimi razpravami, ki so vredne pozornosti. Pogosto namreč nakazujejo trende, kamor se svet na koncu dejansko premakne, čeprav nikakor ni mogoče trditi, da se v Davosu niso že kdaj pošteno motili. 

Tokrat se sicer nekoliko bolj obračajo k aktualnih problemom, manj k jutrišnjemu svetu, čeprav je oboje seveda neizbežno povezano. "Potrebno je usklajeno, kolektivno ukrepanje, preden tveganja dosežejo prelomno točko," pravi Schwab. 

Končno vprašanje pa je seveda vedno, kakšen je dejanski vpliv Davosa. Splošno mnenje je, da je WEF skrivnostna in zlovešča organizacija, podobna nečemu iz romanov o Jamesu Bondu. A kot izpostavljajo pri Guardianu, WEF nima izvršilne moči, je pa ogromen oder, kjer potekajo pogovori, svetovni voditelji se rokujejo, gospodarstveniki pa sklepajo posle za zaprtimi vrati. 

V nekem smislu Davos pripravlja prizorišče za vrhove, ki se odvijajo pozneje v letu, in na katerih se sprejemajo resnične odločitve. Njegov vpliv tako ni nezanemarljiv, bi mu bilo pa pretirano pripisovati moč, da upravlja s svetom. 

Schwab sicer pravi, da je treba prekiniti začarani krog kratkoročnega in sebičnega oblikovanja politik. A če torej Davosu pripisujemo vsaj do neke mere pomemben vpliv, bi bilo 2023 tudi dobro leto, ko udeleženci foruma iščejo nekoliko bolj realne rešitve, ki razumejo stiske običajnega človeka. To pa bi seveda pomenilo, da morajo pogledati izven svojega običajnega okvirja, če v okviru rešitev ne želijo ustvariti še več težav.