V soboto so se sestali veleposlaniki EU, da bi razpravljali o mehanizmu Evropske komisije za korekcijo trga, za katerega Bruselj ocenjuje, da bo omejil prekomerne dvige cen plina. V skladu s prvotnim načrtom bi se sprožila zgornja meja, ko bi cene na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF dva tedna zapored dosegle 275 evrov na megavatno uro, hkrati pa bi bile za več kot 58 evrov na MWh višje od cene utekočinjenega zemeljskega plina na svetovnem trgu.
Toda države ostajajo močno razdeljene glede načrta, za katerega je Evropska centralna banka dejala, da bi lahko ogrozil finančno stabilnost v evroobmočju. Zadnji kompromis, ki so ga dosegli na Svetu Evrope, bi znižal zgornjo mejo na 220 evrov za megavatno uro.
A to ni dovolj za Belgijo, Bolgarijo, Grčijo, Hrvaško, Latvijo, Italijo, Litvo, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško. 12 držav bi lahko onemogočilo sklenitev dogovora, poroča Politico. Zahtevajo namreč, da se zgornja meja bistveno zniža, in sicer na 160 evrov za megavatno uro, razlika v primerjavi s svetovno ceno utekočinjenega plina pa bi znašala 20 evrov, še piše Politico.
Na drugi strani so Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska, Estonija in Luksemburg skeptični do omejitve cen. Veleposlaniki naj bi se znova sestali danes, izredno zasedanje ministrov pa je na vrsti jutri.
Iz Bruslja so sicer danes sporočili, da bodo zaloge plina zadostovale za letošnjo zimo, prihodnje leto pa bi lahko prišlo do pomanjkanja, če bo Rusija še dodatno zmanjšala dobavo. "Kljub vsemu, kar smo storili, bi nam lahko prihodnje leto še vedno primanjkovalo do 30 milijard kubičnih metrov plina," je na tiskovni konferenci dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.