Britanski obrambni minister Ben Wallace je pretekli teden dejal, da se boji, da bi lahko ponovni zagon talibanov v Afganistanu v prihodnosti povzročil teroristične napade v Veliki Britaniji. "Absolutno sem zaskrbljen, da so neuspešne države gojišča za te vrste ljudi," je dejal. "Seveda sem zaskrbljen, zato sem rekel, da to ni bil pravi čas ali prava odločitev, ker se bo Al Kaida verjetno vrnila," je dejal. "Propadle države po vsem svetu vodijo v nestabilnost, ogrožajo varnost nas in naših interesov," je prepričan.
Kritiziral je tudi prvotno odločitev nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, ki je želel s talibani vstopiti v mirovna pogajanja, nato pa je februarja napovedal umik ZDA. Medtem ko je britanski premier pri tem vprašanju ostal dokaj nevtralen, so nekateri konservativni poslanci odločitev ZDA glasno kritizirali, poroča Skynews.
Predsednik britanskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve je medtem kritiziral zunanjega ministra Dominica Raaba, ker o napredovanju talibanov v Afganistanu molči. Konservativni poslanec Tom Tugendhat je dejal: "To je očitno največja katastrofa britanske zunanje politike od Sueza [leta 1956], od zunanjega ministra pa v zadnjem tednu še nismo slišali niti ene besede, zato ne vem, kaj si misli."
"Zelo nenavadno je, da smo se osredotočili na manjša pogajanja z Natom in evropskimi partnerji in zavezniki, s katerimi smo zadnjih 70, 80, 90 let zelo tesno in dobro sodelovali," je dejal in dodal, da se mu zdi nenavadno, da se niso osredotočili na življenja 28 milijonov Afganistancev. "Več tisoč jih je resnično tvegalo svoja življenja, da bi rešili življenja britanskih vojakov in da bi služili našim interesom pri preprečevanju terorizma, z namenom da bi naša država ostala varna," je še dodal.
Biden svojo odločitev še naprej zagovarja
Biden medtem še naprej zagovarja odločitev o umiku ameriške vojske iz Afganistana. Ameriški predsednik se je zaobljubil, da vojne v Afganistanu ne bo prenesel na že petega predsednika ZDA, in dejal, da neomejena vojaška prisotnost ZDA v Afganistanu ni več ena od možnosti. V začetku tega leta je tako napovedal, da se bodo ZDA po letih bojev umaknile iz Afganistana, poroča Skynews.
V zagovoru svoje odločitve je Biden dejal: "Še eno leto ali pa še pet let prisotnosti ameriške vojske ne bi naredilo nobene spremembe, če afganistanska vojska ne zmore ali pa noče vzdrževati reda v svoji državi. Neomejena prisotnost ameriške vojske sredi državljanskega konflikta v drugi državi zame ni sprejemljiva," je dejal.
"Ko sem prišel na funkcijo, sem podedoval dogovor, ki ga je sklenil moj predhodnik," je nadaljeval. "Talibane je na predvečer 11. septembra 2019 povabil na razpravo v Camp David, od takrat pa so talibani v najmočnejšem vojaškem položaju od leta 2001, ameriškim silam pa so naložili, naj se umaknejo do 1. maja 2021," je pojasnil in dodal, da je Trump malo pred odhodom s položaja število ameriških vojakov znižal na minimum, to je 2500 vojakov.
"Zato sem bil, ko sem postal predsednik, soočen z izbiro. Lahko bi upošteval dogovor s kratkim podaljšanjem, da bi naše in zavezniške sile varno odšle, lahko pa bi okrepil vojaško prisotnost in na območje poslal več ameriških vojakov, da bi se borili v državljanski vojni tuje države," je še pojasnil svojo odločitev.
Papež poziva k dialogu za prekinitev spora
V svojem opoldanskem nagovoru je papež pozval k dialogu za konec konflikta v Afganistanu. Dejal je, da je ta nujno potreben, da bodo lahko ljudje živeli v miru, varnosti in vzajemnem spoštovanju.
KOMENTARJI (216)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.