Francija si želi trajne prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom

Iz Združenih narodov so sporočili, da generalni sekretar Antonio Guterres "soglaša z dogovorom, ki sta ga ob posredovanju Katarja in ob podpori Egipta ter ZDA dosegla Izrael in Hamas". Po njihovi oceni gre namreč za "pomemben korak v pravo smer, vendar je treba storiti še veliko več".

Dogovor so doslej odobrile številne države, vključno z vsemi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN, Nemčijo, Jordanijo in Egiptom, pa tudi EU. Z njim soglašajo tudi palestinske oblasti na okupiranem Zahodnem bregu.

"Predsednik Mahmud Abas in vodstvo odobravata sporazum o humanitarnem premirju, cenita katarsko-egiptovska prizadevanja in ponovno potrjujeta poziv k celoviti prekinitvi izraelske agresije proti palestinskemu ljudstvu in vstopu humanitarne pomoči," je na omrežju X zapisal visoki uradnik palestinskih oblasti Husein al Šejk.

Dogovor, sklenitev katerega sta davi potrdili sprti strani, predvideva izmenjavo 50 talcev – ki jih je 7. oktobra med napadom na Izrael zajel Hamas – in več kot 100 palestinskih zapornikov v Izraelu med štiridnevnim premirjem na območju Gaze. Izrael vztraja, da gre samo za premor in da dogovor ne pomeni konca vojaških operacij v palestinski enklavi.

'Vsak dan, ko so te matere in otroci talci teroristov, je en dan preveč'

Ameriški predsednik Joe Biden pravi, da je zelo vesel, da bodo nekateri talci, ki so preživeli "tedne ujetništva in neizrekljivo preizkušnjo", znova združeni s svojimi družinami. Ob tem je dejal še, da bo dogovor, ki vključuje začasno premirje in dovoljenje za vstop v Gazo več sto tovornjakom z medicinsko pomočjo in gorivom, "omilil trpljenje nedolžnih palestinskih družin v Gazi".

Biden se je zahvalil voditeljema Katarja in Egipta za njuno vlogo pri doseganju dogovora, prav tako pa povedal, da ceni zavezanost izraelskega premierja k premoru v spopadih. "Pomembno je, da se vsi vidiki tega dogovora v celoti izvajajo," je še poudaril.

Dogovor z "vsem srcem" pozdravlja tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Vsak dan, ko so te matere in otroci talci teroristov, je en dan preveč. Delim veselje družin, ki bodo lahko kmalu spet v objemu svojih najdražjih," je sporočila v izjavi za javnost. Dodala je, da je hvaležna vsem tistim, ki so v zadnjih tednih neutrudno delali po diplomatskih kanalih, da bi posredovali pri tem sporazumu.

Ob tem pa je poziv namenila tudi "terorističnemu Hamasu". Od njega želi, da takoj izpusti vse talce in jim omogoči varno vrnitev domov.

"Evropska komisija bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bo ta premor izkoristila za humanitarno pomoč Gazi," je še zagotovila ter dodala, da je slovenskega komisarja Janeza Lenarčiča že prosila, naj čim prej poveča dodatne pošiljke v Gazo, da bi ublažili tamkajšnjo humanitarno krizo.

Francija poziva, naj se napovedano premirje razširi v 'trajno prekinitev ognja'

Delegacija zunanjih ministrov arabskih in muslimanskih držav Savdske Arabije, Jordanije, Egipta, Palestinske uprave, Turčije, Indonezije in Nigerije ter generalni sekretar Arabske lige in katarski veleposlanik namerava v prihodnjih dneh obiskati vse prestolnice stalnih članic Varnostnega sveta ZN. Danes je po srečanjih v Pekingu in Moskvi prispela v London in Pariz, načrtovano pa je tudi nadaljnje potovanje v Washington.

V Londonu je delegacijo sprejel britanski zunanji minister David Cameron. Razprave so bile osredotočene predvsem na to, kako zagotoviti izpustitev vseh talcev, ki jih je v začetku oktobra zajel Hamas, kako okrepiti humanitarno pomoč Gazi in doseči dolgoročno politično rešitev bližnjevzhodne krize.

Cameron je izrazil soglasje z dogovorom o premirju med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, ki predvideva izmenjavo 50 talcev, ki jih je 7. oktobra zajel Hamas, in več kot sto palestinskih zapornikov v Izraelu. "Ta sporazum je ključni korak k zagotavljanju pomoči družinam talcev in reševanju humanitarne krize v Gazi," je poudaril.

Pojasnil je, da je z zunanjimi ministri arabskih in muslimanskih držav razpravljal o oživitvi diplomatskih prizadevanj za rešitev dveh držav. "Razpravljali smo tudi o tem, kako lahko zgradimo mirno prihodnost, ki bo zagotavljala varnost Izraela, pa tudi mir in stabilnost za Palestince," je dodal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je po srečanju z zunanjimi ministri arabskih in muslimanskih držav izrazil upanje, da se bo dogovor med Izraelom in Hamasom poglobil in da se bo napovedano premirje razširilo v "trajno prekinitev ognja".

Macron je še dejal, da morajo vsi upoštevati varnost Izraela. "Trajnega premirja ne bo brez zelo trdnih zagotovil o varnosti Izraela," je poudaril francoski predsednik.

Iz Macronovega urada so še sporočili, da je egiptovski minister omenil pripravljenost glede omogočanja humanitarnega dostopa do Gaze in možnosti, da bi Varnostni svet ZN lahko na to temo sprejel resolucijo.

Borrell: Hamas ne more ostati na oblasti na območju Gaze, ki pa ne sme biti niti pod nadzorom Izraela

Tako Lenarčič kot visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell sta v Evropskem parlamentu v Strasbourgu odobravala dogovor o izpustitvi talcev in humanitarnem premoru na območju Gaze. Lenarčič je ob tem napovedal, da bo EU prekinitev spopadov skušala izkoristiti za dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Opozoril je tudi, da je bilo v izraelskih napadih na območju Gaze ubitih najmanj 12.000 ljudi, med njimi številne ženske in otroci, da je razseljenih 1,7 milijona prebivalcev palestinske enklave ter da primanjkuje osnovnih potrebščin, kot so hrana, zdravila in voda. Dejal je še, da humanitarna pomoč v hrani pokrije le 10 odstotkov potreb in da v enklavi deluje le še devet od 35 bolnišnic.

Borell pa je v razpravi z evropskimi poslanci o humanitarnih razmerah na območju Gaze napovedal, da bo Evropska unija pri zagotavljanju pomoči prispevala svoj delež. Unija je po besedah zunanjepolitičnega predstavnika zaskrbljena tudi zaradi napadov na palestinsko civilno prebivalstvo na zasedenem Zahodnem Bregu. Borrell je ob tem menil, da za bližnjevzhodni konflikt ni vojaške rešitve, ampak je prava le rešitev dveh držav. Poudaril je še, da palestinsko gibanje Hamas ne more ostati na oblasti na območju Gaze, ki pa ne sme biti niti pod nadzorom Izraela.

Nujno je izboljšati humanitarni dostop znotraj Gaze in v Gazo v skladu z resolucijo ZN. Treba je podpreti vlogo ZN pri humanitarni pomoči Palestincem. Za EU je nujno podpreti humanitarni odziv, je dejal Lenarčič, ki je menil še, da ne bi smeli prezreti slabšanja razmer na Zahodnem Bregu in bi morali okrepiti politična prizadevanja za dosego rešitve dveh držav. Združeni narodi so dogovoru med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, ki predvideva izpustitev izraelskih talcev in palestinskih zapornikov ter štiridnevno premirje, danes izrazili soglasje kot pomembnemu koraku v pravo smer, a obenem opozorili, da je treba storiti še veliko več.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v izjavi na spletu prav tako poudaril, da mora Hamas izpustiti vse talce in da je premor treba izkoristiti za dostavo čim več humanitarne pomoči. Ob tem se je zahvalil Katarju in Egiptu za posredovanje pri dogovoru.

Dogovor so odobravale tudi številne države, med njimi Francija, Nemčija, Velika Britanija, ZDA, Kitajska in Rusija. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je izrazila upanje Pekinga, da bo dogovor prispeval k "olajšanju humanitarne krize, deeskalaciji konflikta in zmanjšanju napetosti".

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je sporočila le, da "Moskva soglaša z dogovorom Izraela in Hamasa o štiridnevnem humanitarnem premoru". Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna se je za posredovanje pri dogovoru še posebej zahvalila Katarju in izrazila upanje, da bodo med izpuščenimi talci tudi francoski državljani. Njen britanski kolega David Cameron pa je dogovor pozdravil kot "ključen korak" pri zagotavljanju olajšanja družinam talcev in reševanju humanitarne krize v Gazi.

Na sklenitev dogovora so se odzvali tudi v Berlinu. "Napovedana izpustitev prve večje skupine talcev je preboj – čeprav nič na svetu ne more odpraviti njihovega trpljenja," je zapisala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ob tem je poudarila, da je treba humanitarni premor izkoristiti za dostavo nujne pomoči prebivalcem Gaze.

Golob izrazil soglasje z dogovorom o talcih v Gazi

Tudi predsednik vlade Robert Golob je danes izrazil soglasje z dogovorom o izpustitvi talcev na območju Gaze med štiridnevnim humanitarnim premirjem. "Gre za pomemben korak, ki mu mora slediti vrnitev vseh talcev," je zapisal na družbenem omrežju X. Poudaril je še, da mora biti zaščita civilistov, bolnišnic in šol zagotovljena tudi po humanitarni prekinitvi ognja.

Ob tem je izrazil upanje, da bo humanitarno premirje omogočilo, da bo humanitarna pomoč prispela do tistih, ki jo najbolj potrebujejo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je dogovor med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas označila za "pozitiven premik tako v luči nesprejemljivega trpljenja civilistov kot tudi humanitarne situacije". Vrnitev talcev in omogočanje nujne humanitarne pomoči po njenih besedah utirata pot nadaljnjemu iskanju rešitve.

O razmerah na Bližnjem vzhodu so razpravljali tudi na zasedanju zunanjih ministrov devetih sredozemskih držav članic EU (MED-9) v Madridu, ki se ga je udeležila Fajonova. V razpravi je ministrica ponovila slovensko stališče o nujnem premirju, zaščiti civilistov in zavezanosti rešitvi dveh držav, ki naj vodi v trajen mir.  Dogovor o premirju in izpustitvi 50 talcev je označila kot pomemben korak k iskanju mirne rešitve. "Takoj, ko se nasilje konča, je politična rešitev, ki temelji na mirnem sobivanju Izraelcev in Palestincev, edino jamstvo za mir," je še poudarila ministrica.

Zunanji ministri držav članic MED-9 so se pogovarjali tudi o možnosti, da bi države koordinirale humanitarno pomoč za ljudi v Gazi. "Bližnji vzhod je naše neposredno sosedstvo, in MED 9 imamo lahko vidnejšo vlogo v skupnem pristopu EU do humanitarne krize v Gazi," je poudarila ministrica.

Matjaž Nemec: Razmere v Gazi so podobne peklu, severni del je zravnan z zemljo

Tudi evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je pozval, da mora dogovor o izpustitvi talcev in začasnem premirju prerasti v trajnejšo mirno rešitev. "Napoved Izraela, da bo na severu Gaze nadaljeval z boji, na drugi strani vliva določene dvome v zadnja diplomatska prizadevanja," je zapisal v izjavi.

"Razmere v Gazi so podobne peklu, severni del je zravnan z zemljo, življenje tam ne bo mogoče še več let, izraelska vojska pa še naprej napada civilne objekte tudi na jugu enklave," je dodal. Mednarodna skupnost, predvsem pa nedolžni civilni prebivalci Gaze, veliko pričakujejo od dogovora o začasnem premirju, obsežnejši dostavi humanitarne pomoči in izpustitvi talcev.

Do zdaj namreč pozivi izraelski vojski, naj dosledno spoštuje mednarodno pravo, niso bili uslišani. Izraelska vlada do zdaj tudi ni kazala znakov, da bi v okviru operacij sprejemala potrebne ukrepe za zmanjšanje civilnih žrtev ali prisluhnila pozivom po premirju. Nasilje nad palestinskimi prebivalci se prav tako skrb vzbujajoče stopnjuje na Zahodnem bregu.

"Naša moralna dolžnost in obveza je, da storimo vse, kar je v naši moči, da preprečimo nadaljnje izgube življenj v Gazi in množično uničenje. Evropska unija se mora premakniti onkraj klicev po zgolj humanitarnih premorih," je jasen Nemec. Dodaja pa še, da je treba povečati tudi pritisk na izraelske oblasti, da prenehajo z ubijanjem in sedejo za pogajalsko mizo.

Poudarja, da tudi v vojni veljajo pravila: "Kot domnevno demokratična država bi moral izraelska vlada to vedeti. Mednarodno humanitarno pravo, namenjeno zaščiti civilistov v oboroženih konfliktih, je grobo kršeno. Izraelske operacije v Gazi so jasen primer etničnega čiščenja Palestincev in vojnih zločinov. Pozivam k zagotovitvi univerzalne uveljavitve pravic beguncev in begunk ter k nepristranski preiskavi vojnih hudodelstev."

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju znova tudi razpravljali o humanitarnih razmerah v Gazi, nujni izpustitvi talcev ter o takojšnji humanitarni ustavitvi ognja. Nemec sicer dodaja, da je Evropska unija najprej in predvsem projekt miru, temelječ na vrednotah in temeljnih demokratičnih načelih. EU pa da upravičeno pričakuje enako tudi od svojih partnerjev, vključno Izraela.

"Če Izrael sprejme konkretne korake k premirju in se vključi v smiselne mirovne pogovore, mora Evropska unija stati za temi načeli in sankcionirati tiste, ki tega ne storijo." Na predsednico Komisije je zato 17 poslank in poslancev naslovilo pobudo, ki Komisijo poziva, da preuči spoštovanje meril vizumske liberalizacije, kot je to po uredbi dolžna, ter v primeru kršitev nemudoma uvede vizumsko obveznost za izraelske državljane.

"Naša dejanja danes bo sodila zgodovina. Ne moremo molčati in z molkom biti soodgovorni za nadaljnje izgube nedolžnih civilnih življenj. Čas za ukrepanje je zdaj!" je še povedal Nemec.