Macron, ki se je po obisku v Savdski Arabiji že vrnil nazaj v Francijo, je danes zvečer na televiziji nagovoril Francoze. Macron se je v desetminutnem nagovoru Barnierju zahvalil za predanost in vztrajnost ter napovedal, da bo njegovega naslednika imenoval v prihodnjih dneh. Po njegovih besedah bo ta zadolžen za oblikovanje vlade v "splošnem interesu", katere prednostna naloga bo sprejetje proračuna.
Kot možni kandidati za novega premierja so se doslej med drugim omenjali predsednik sredinskega Demokratičnega gibanja Francois Bayrou, ki se je danes tudi mudil na kosilu v Elizejski palači, obrambni minister Sebastien Lecornu, nekdanji premier iz vrst socialistov Bernard Cazeneuve, dolgoletni župan mesta Troyes Francois Baroin, pa tudi nekdanji evropski komisar Thierry Breton.
Skrajno levico in skrajno desnico, ki sta v parlament vložili zahtevo za glasovanje o nezaupnici Bernierjevi vladi, je Macron v nagovoru obtožil, da nočeta graditi, temveč rušiti, in da želita zgolj izzvati predčasne predsedniške volitve. "Mandat, ki ste mi ga demokratično zaupali, je petletni in izpeljal ga bom do konca," je dejal Macron, ki se mu mandat izteče leta 2027.
Francoski predsednik je poudaril tudi, da mora francoska vlada sodelovati pri soočanju z izzivi in pri tem upoštevati interese volivcev. Omenil je tudi sobotno ponovno odprtje pariške katedrale Notre-Dame, ki se ga bodo udeležili številni svetovni voditelji, vključno z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Govor je zaključil z besedami: "Naj živi republika, naj živi Francija."
Pozivi k odstopu Macrona
Čeprav padec vlade neposredno ne vpliva na Macrona, so ga spričo politične krize v Franciji številni opozicijski politiki pozvali k odstopu, kar pa sam odločno zavrača. Svetovalec stranke RN Philippe Olivier je v intervjuju za Le Monde Macrona označil za "padlega republikanskega monarha, ki napreduje z razprto srajco in vrvjo okoli vratu do naslednje razpustitve parlamenta".
Če bi Macron vendarle odstopil, bi nato razpisal predčasne volitve. Novih parlamentarnih volitev sicer pred poletjem prihodnje leto ne bo, saj francoska ustava ne dopušča dveh volitev v enem letu. To pomeni, da se bo politična kriza nadaljevala in le še poglabljala, saj nobena od strank trenutno nima večine.
Barnierjeva vlada je padla kot prva po letu 1962, ki jo je odneslo glasovanje o nezaupnici. Barnier je namreč uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejem določenega zakona brez glasovanja v parlamentu, s tem pa je skozi proceduro spravil vladni predlog o proračunu. S tem je ujezil opozicijo. Levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP) in skrajno desni Nacionalni zbor (RN) sta se nato združila in vložila vsak svoj predlog o nezaupnici. Nezaupnico vladi je izreklo 331 poslancev.
NFP je bil do Barnierja kritičen že pred njegovim imenovanjem na čelo vlade, njegov predlog o proračunu pa so označili za nesprejemljivega. Vodja RN Marine Le Pen je medtem komentirala, da je zakon o proračunu "strupen za Francoze".
Barnier je sicer pred glasovanjem o nezaupnici opozoril, da njegov odhod in padec vlade ne bosta rešila finančnih težav, ki jih ima Francija. "Prišli smo do trenutka resnice, odgovornosti, ko moramo pogledati realnost našega dolga. Nisem predstavil težkih ukrepov, izključno zato, ker sem tako želel," je dejal.
Le Penova je v sredo v intervjuju za francosko televizijo TF1 dejala, da "druge rešitve, kot da odstavimo Barnierja, ni".
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.