Tujina

Policijski poveljnik: Klečanje na vratu Floyda je bilo nepotrebno in pretirano

Wahington , 03. 04. 2021 16.57 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Anja Kralj, STA
Komentarji
119

Poveljnik policijskega oddelka za preiskavo umorov v Minneapolisu Richard Zimmerman je peti dan sojenja nekdanjemu policistu Dereku Chauvinu zaradi umora Georgea Floyda potrdil, da je bilo klečanje na vratu aretiranega in vklenjenega osumljenca nepotrebno in pretirano dejanje.

45-letni Derek Chauvin je obtožen, da je s pritiskanjem kolena na vrat ubil Georga Floyda, ki je vklenjen ležal na tleh. Floydova smrt je povzročila proteste proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi v ZDA, ki so se sprevrgli v nemire in tudi proteste proti vsem simbolom rasizma v ZDA.

Sojenje policisti Chauvinu, smrt Georgea Floyda.
Sojenje policisti Chauvinu, smrt Georgea Floyda. FOTO: AP

Kdaj bi bila takšna sila sploh upravičena? 

Zimmerman je razložil, da bi bila takšna sila upravičena le, če bi se policisti počutili ogrožene, vendar sam ne vidi razloga za kaj takega, saj je bil Floyd vklenjen in na tleh. Povedal je tudi, da bi mu morali nuditi prvo pomoč, še preden je prispelo reševalno vozilo, saj so policisti za to izurjeni in imajo tako dolžnost.

Chauvin je Floyda zbil na tla in mu devet minut in 29 sekund klečal na vratu, dokler Floyd ni izdihnil. Chauvin je odganjal vse priče, ki so hotele nuditi prvo pomoč, in jim celo grozil. Poročnik Zimmerman je dejal, da je pritiskanje s kolenom na vrat osumljenca, ki leži na tleh na trebuhu, smrtonosno.

Chauvinov odvetnik Eric Nelson je iz poročnika uspel izsiliti le mnenje, da je lahko vklenjena oseba še naprej nevarna, čeprav to ni veljalo za Floyda.

Policijski narednik David Ploeger je že v četrtek pričal, da bi moral Chauvin nehati s pritiskanjem v trenutku, ko se je Floyd nehal upirati. Razložil je tudi, da so policisti izurjeni, da ležečega osumljenca v lisicah obrnejo na stran, da mu omogočijo dihanje, ki je med ležanjem na trebuhu z rokami vklenjenimi na hrbtu zelo oteženo že samo po sebi brez klečanja na vratu.

Spomnimo 

Aretaciji Floyda zaradi plačevanja za cigarete v trgovini s ponarejenim bankovcem in Chauvinovemu pritiskanju kolena na Floydov vrat je bilo priča okrog 15 ljudi, ki so policista pozivali, naj neha, saj duši človeka.

Floyd je ponavljal, da ne more dihati, ob koncu je iz obupa klical na pomoč mamo. Chauvin je med drugim obtožen umora, njegovim trem kolegom pa bodo ločeno sodili avgusta.

Koronavirus pasica nova
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (119)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

nikhrast
04. 04. 2021 15.46
-3
Da folku, ki stoji v dolgi vrsti kjer bi volili, ne smeš ponuditi pijačo, je pa vrhunec idiotskih zakonov ki preprečuje glasovanje.
Antikrist Anarhist
04. 04. 2021 14.52
-2
Tistega policaja bi morali obsoditi na smrt!
jav0
04. 04. 2021 08.54
+0
Dejstvo je, da je bil zadet k sv...a, upiral se je aretaciji, policaji so ga držal na tleh, k gorila od 140kg ni mačji zalogaj.
Uporabnik1095190
03. 04. 2021 21.48
+7
V Ameriki bi še naše etnične iz Dolenjske ali Kočevja spremenili v svetnike.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.14
-6
Danes, v času kratenja delavskih pravic, čedalje večjih razrednih razlik in izrazite rasne nestrpnosti moramo razumeti, da pri boju za človekove pravice ne gre samo za pravice ogroženih skupin, ampak za našo celotno družbo. Nenazadnje sta nam med številnimi drugimi privrženci svobodne misli dragoceno izročilo zapustila tudi belca, ki sta drago plačala svoje podpiranje protestnikov: James Reeb je bil ministrant in oče štirih otrok, čigar edini zločin je bila pridružitev protestnikom, Viola Liuzzo pa je v svojem avtomobilu prevažala temnopolte aktiviste, ki so se želeli udeležiti marša. Oba so ubili člani Ku Klux Klana.
Augusto Pinochet
03. 04. 2021 21.44
+1
Ce bi znali vse misli strniti pod en komentar s tem, da na svoj komentat stisnete odgovori potem bi mogoce celo prebral...
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.52
-2
Avgustek. Lahko jaz stiskam kolikor hocem, pa je njihov app za telefon tako zanic, da ta funkcija, ki bi tebe tako osrecila ne deluje.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.13
-1
6. avgusta 1965 je predsednik Lyndon B. Johnson podpisal Akt o volilnih pravicah, česar sta se v preteklosti ogibala tako John F. Kennedy kakor njegov predhodnik Dwight Eisenhower. Na podlagi sprejetega akta je dedek ubitega Jimmieja Leeja Jacksona prvič volil pri 84. letih.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.13
-6
Dva dneva kasneje so se protestniki ponovno zbrali. Odločili so se, da bodo odšli le do kraja, kjer so jih prvič napadli. Tokrat se je na čelo kolone prvotnim aktivistom pridružil Martin Luther King, ki je na mostu Edmund Pettus 2500 protestnikom povedal kratko molitev, potem pa so se napotili nazaj v Selmo. Zmagovalni marš se je začel 21. marca, pred cerkvijo pa se je zbralo 8000 ljudi. Sodnik Frank Johnson je zaradi tveganja odredil, da se marša lahko udeleži le 300 ljudi. Varovalo jih je 2000 vojakov in še enkrat toliko pripadnikov Nacionalne garde Alabame. Protestniki so večino časa hodili v dežju. Premočeni in umazani od blata so v Montgomery prispeli štiri dni kasneje.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.13
-6
Dogodek, ki je v zgodovinskem viharju ostal zabeležen kot Krvava nedelja (Bloody Sunday), je požel pozornost celotne države. In podpore za pridobitev volilnih pravic temnopoltih je bilo v javnosti vse več ...
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.12
-6
Organizacijo protestnega marša od Selme do Montgomeryja je spodbudil uboj 26-letnega Jimmieja Leeja Jacksona v mestecu Marion. Ta je v februarju 1965 s člani svoje družine in drugimi udeleženci protestiral proti aretaciji še enega aktivista za pravice temnopoltih, Jamesa Orangea. Jackson je izgubil življenje, ko je pred udarci policistov poizkušal ubraniti svojo mater in starega očeta. Prvotni namen, da bi v okviru marša s seboj nesli tudi truplo pokojnega Jacksona, je SNCC opustil, vztrajal pa je z zahtevo po pridobitvi volilne pravice.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.12
-6
Na končno zmago so Afroameričani morali počakati še deset let. Nov zalet so dobili že po koncu druge svetovne vojne, ko je bila ustanovljena skupina Dallas County Voters League (DVCL), Zveza volilcev okrožja Dallas. Majhna skupina se je zbrala, da bi skovala strategijo za zagotavljanje volilne pravice temnopoltim. Vodilo jih je osem članov, javnosti znanih kot Pogumnih osem (Courageous Eight). V začetku leta 1960 je DCVL začela izvajati programe izobraževanja temnopoltega prebivalstva, ki ga je podučila, kako se registrirati za volitve. Tega leta je bilo v okrožju Dallas izmed 15.000 temnopoltih volilnih upravičencev v register vpisanih 156 ljudi. Kmalu se jim je pri opismenjevanju ljudi pridružil Student Nonviolent Coordinating Committee (SNCC), Študentski nenasilni koordinacijski odbor, s katerim so razširili svojo mrežo delovanja na okoliška mesta v državi.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.11
-6
Erozija temnopoltih volivcev je dobro razvidna tudi v zvezni državi Louisiana, ki je imela leta 1896 kar 130.000 temnopoltih volilnih upravičencev, leta 1902 pa jih je bilo v register vpisanih le še 1342, kar je komaj en odstotek. Diskriminacija na področju stanovanjske namestitve, odobritve bančnih kreditov, kandidiranja za delovna mesta in življenja v javnosti se je nadaljevala vse do leta 1954, ko je v sodnem primeru Brown proti Odboru za izobraževanje v Topeki sodišče za neustavne razglasilo zakone, ki vzpostavljajo ločene šole za belce in črnce ter hkrati temnopoltim otrokom onemogočajo enake možnosti izobrazbe.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.11
-5
Zakoni Jima Crowa so se pri spodbijanju Afroameričanov pri volitvah izkazali za zelo uspešne, na primer leta 1890, ko je bilo v zvezni državi Mississippi od 147.000 Afroameričanov, ki so sicer imeli volilno pravico, v register vpisanih le njih 9000 volilcev.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.10
-6
Hkrati je večina zveznih držav na jugu uvedla zakon o literarnem testu, ki je bil še dodaten pogoj za pridobitev volilne pravice. Zakon pa je najpogosteje vključeval klavzulo, da vsi, katerih dedki so volili v času suženjstva, lahko volijo brez zadostitve prej navedenim pogojem. V tej skupini je bilo več kot 90 odstotkov evropskih priseljencev z angleškimi, nemškimi in nizozemskimi koreninami. Tako se je v nemilosti in novem obdobju tihega suženjstva znašla velika večina Afroameričanov, Indijancev in revnih belcev. Enakega ravnanja so bili deležni tudi prvi emigranti z vzhodne Evrope in iz Azije.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.10
-6
Med letoma 1876 in 1965 so v državah bivše Konfederacije zaživeli t. i. zakoni Jima Crowa (Jim Crow laws), s katerimi so bele elite obvladovale politični, kulturni in ekonomski prostor. Jim Crow ni bil kakšen utemeljitelj, kakor bi pričakovali. Ne, njegovo ime izhaja iz šaljive skladbe Jump Jim Crow, v osrčju katere je temnopolti Američan. V okviru istega zakona je bil predpisan na glavo vsakega prebivalca natančno določen davek, ki ga je človek moral plačati, če je želel dobiti volilno pravico.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.09
-7
Leta 1870 je bil v ameriškem senatu ratificiran amandma, ki vsem ameriškim državljanom zagotavlja volilno pravico ne glede na raso, barvo ali predhodni suženjski status. A tudi 15. amandmaju navkljub se je rasna diskriminacija nadaljevala.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.08
-7
Ampak za nase rasiste to sploh ni problem.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.08
-5
Chauvin, ki je denar služil tudi z varovanjem nočnega kluba, kjer so sodelavci potrdili, da je bil vedno pretirano nasilen le do temnopoltih razgrajačev, je v svoji karieri podobno pretirano silo uporabil kar sedemkrat.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.06
-5
Glede na komentarje je povsem jasno zakaj clovek, ki ga ti itoidi izvolijo na volitvah, ne more bit predsednik drzave ali vlade.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.05
-4
Ocitno si domobrancki rasisti in ksenofobi niti porocila z obravnave niso prebrali.
pepi bolcev
03. 04. 2021 21.04
-6
Zimmerman poveljnik policijskega oddelka je razložil, da bi bila takšna sila upravičena le, če bi se policisti počutili ogrožene, vendar sam ne vidi razloga za kaj takega, saj je bil Floyd vklenjen in na tleh. Povedal je tudi, da bi mu morali nuditi prvo pomoč, še preden je prispelo reševalno vozilo, saj so policisti za to izurjeni in imajo tako dolžnost.