"Zmerjali so nas z umazanimi Libanonci, umazanimi tujci. Sestra mi je kasneje povedala, da ji je policist rekel: "Nisi več v svoji državi, tu se ne moreš obnašati kot žival," pripoveduje Omar Ayoub, 24-letnik iz Essna.
Nekega aprilskega večera je Omar z družino večerjal, ko je zazvonil zvonec. Prišla je policija, domnevno zaradi pritožb motenja miru. Zahtevali so, da preiščejo njihovo hišo, ko pa je Ayoub to zavrnil in poskusil zapreti vrata, je situacija eskalirala, je dejal za Deutsche Welle. "Policija je izsilila pot v hišo. Eden izmed policistov mi je dal očala dol z obraza in rekel, naj dam roke za hrbet. To sem naredil, nato me je udaril v obraz," še pripoveduje. Poškodbe sta utrpela tudi njegov oče in sestra.
Policija v Essnu medtem pripoveduje drugačno zgodbo, da sta Omar in njegov oče napadla policiste. Obtožuje ju upiranja policiji.
Preiskava dogodka še poteka, a vsakršno stran zgodbe je težko dokazati. Omar se sklicuje na fotografije poškodb.
Laila Abdul-Rahman zadnji dve leti raziskuje razširjenost rasizma in nasilja med policijskimi vrstami na Univerzi Bochum. Pravi, da je omenjeni dogodek tipični primer. Skupina kriminologov, ki deluje pod vodstvom Tobiasa Singelnsteina, je v okviru raziskave opravila intervjuje z več kot 3000 osebami.
Glavni zaključek njihovega poročila je, da so pripadniki etničnih manjšin pri policiji sistematično postavljeni v slabši položaj. Osebe, ki ne pripadajo etničnim manjšinam, policijsko nasilje običajno doživljajo na množičnih protestih ali drugih podobnih dogodkih, ravno nasprotna je situacija etničnih manjšin, povzema Deutsche Welle. A primeri policijskega nasilja le redko pridejo do sodišča, predvsem ker gre za trditve policije proti trditvam običajnega državljana, poleg tega so dokazi v takih primerih skopi. V kar 90 odstotkih primerov tožilstvo opusti preiskavo, pravi Abdul-Rahmanova.
Pravi tudi, da je primerov nasilja enostavno preveč, da bi lahko rekli, da gre za osamljene primere. "Opažamo vzorec, eskalacije, ki se dogajajo znova in znova."
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.