Natančnega podatka o številu žrtev ni. Pripadniki vladnih sil so vdrli v več vasi in krajev na območju provinc Latakija, Homs in Tartus. Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu je poročal o več kot 1000 smrtnih žrtvah, od tega naj bi bilo več kot 830 civilistov.
Razmere so eskalirale po tem, ko so vladne enote na zahodu države padle v zasedo upornikov, ki so ostali zvesti odstavljenemu predsedniku Bašarju al Asadu ali pa se ne strinjajo z novo sunitsko oblastjo. Gre predvsem za Alavite, trimilijonsko versko-etnično skupino, iz katere tudi izhaja Asadova družina. Uporniki so prevzeli nadzor nad Kardaho, rojstnim mestom Asada. V Damasku so nato ukazali napotitev okrepitev na območje, kar pa je sprožilo največji val nasilja po decembrskem prevratu.
Pripadniki vladnih sil, sestavljeni predvsem iz 'preoblečenih' pripadnikov islamistične skupine HTS, ki je izšla iz teroristične organizacije Al Kaida, so nato začel vdirati v alavitske vasi in izvajati pokole. Pri tem so pripadniki vladnih sil posneli več usmrtitev in jih sami objavili na spletu. Med mrtvimi civilisti so poleg Alavitov še kristjani in drugi 'neposlušni' muslimani, ki naj bi podpirali upornike. Pokole civilistov so v skupni izjavi obsodili sirski patriarhi.
Po nekaterih podatkih se je okrog 7000 civilistov zateklo v rusko vojaško bazo v Latakiji, kjer jim nudijo zaščito in oskrbujejo begunce. Med njimi je veliko žensk in otrok.
Tiskovni predstavnik sirskega obrambnega ministrstva, polkovnik Hasan Abdel-Gani, je v nedeljo dejal, da so varnostne sile ponovno vzpostavile nadzor nad regijo in bodo še naprej preganjale voditelje upora. Oblasti so sicer uradno pozvale k ustavitvi "sektaškega nasilja", vendar praksa na terenu kaže povsem drugo sliko.
Sirski voditelj in nekdanji poveljnik HTS Ahmed Husein al-Šara je pozval k preiskavi pokolov. V nagovoru konec tedna je nagovoril Sirce in mednarodno skupnost ter pozval k odgovornosti za vsakogar, ki izvaja nasilje nad civilisti in neprimerno ravna z zaporniki. Al-Šara je za izbruh nasilja obtožil ostanke prejšnje vlade in nekatere tuje državljane, ki jih podpirajo, zato je za preiskavo nasilja ustanovil tudi poseben odbor.
Tako kot pripadniki HTS je tudi Šara od lanskega decembra 'v preobleki'. Včasih se je odzival na ime Abu Mohamed al-Džolani. Pod tem imenom je vodil fronto Al Nusra, izpostavo Al Kaide v Siriji, ki se je skupaj z Islamsko državo borila proti Asadu. IS in Al Nusra sta se nekaj časa dogovarjali o združitvi, vendar so nato pogovori propadli in med njima so izbruhnili spopadi.
Al Šara je ob prevzemu oblasti obljubil, da bo država prešla na sistem, ki vključuje mozaik verskih in etničnih skupin na podlagi poštenih volitev, poroča Euronews. Pri tem je dobil vsaj načelno podporo evropskih voditeljev. Da nekaj ni povsem v skladu z evropskimi vrednotami, pa je pokazal prvi obisk nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock v Damasku, kjer se je sirski voditelj rokoval z moškim spremstvom, z ministrico pa ne. Z Al Šaro se je v začetku februarja srečala tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. "Obisk v Siriji v prelomnem trenutku je odraz solidarnosti Slovenije s sirskim ljudstvom, ki si po 14 letih pekla zasluži boljšo prihodnost," je takrat na omrežju X zapisala ministrica ter pozvala nove oblasti k vključujoči politiki, Al Šara pa se je zahvalil za podporo Slovenije.
ZDA in Rusija sta zaradi razmer v Siriji za danes sklicali izredno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pozval k odgovornosti povzročiteljev masakra in dodal, da ZDA stojijo na strani verskih in etničnih manjšin v Sriji, vključno s kristjani, Alaviti, Kurdi in Druzi.
Na drugi strani pa je evropska diplomatska služba, ki jo vodi Kaja Kallas, za nasilje obtožila Asadu naklonjene elemente, kljub temu, da so civilne žrtve predvsem 'Asadovi' Alaviti. "Evropska unija ostro obsoja nedavne napade, ki naj bi jih izvedli pro-Asadovi elementi na vladne sile na obalnih območjih Sirije in vse nasilje nad civilisti." Pri tem so pozvali k zaščiti vseh civilistov v skladu z menarodnim humanitarnim pravom. "EU tudi poziva vse zunanje akterje, naj v celoti spoštujejo suverenost, enotnost in ozemeljsko celovitost Sirije. EU obsoja vse poskuse spodkopavanja stabilnosti in možnosti za trajno mirno tranzicijo, vključujočo in spoštljivo do vseh Sircev v njihovi raznolikosti."