Pokojninski sklad evropskih poslancev s 300-milijonsko luknjo: jo bodo krili davkoplačevalci?

Vrh Evropskega parlamenta naj bi si prizadeval rešiti pokojninski sistem, ki se sooča s primanjkljajem 308 milijonov evrov. Vreča denarja bi se lahko izpraznila že 2024.

Evropski parlament je namreč sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja vzpostavil leta 1990 in je deloval 30 let. Leta 2009 pa so ga zaprli za nove člane in uvedli enotni pokojninski sistem, stari se sedaj postopoma ukinja. Poslanci so danes z dopolnjenim 63. letom starosti upravičeni do starostne pokojnine, pokojnina za vsako dopolnjeno leto na dolžnosti znaša 3,5 odstotka plače, vendar skupaj ne sme presegati 70 odstotkov plače. Pokojnine se izplačujejo iz proračuna Evropske unije. 

Staremu skladu bo kmalu zmanjkalo denarja, je zapisano v internem dokumentu, ki ga je pripravil generalni sekretar Evropskega parlamenta Alessandro Chiocchetti in so ga videli tudi novinarji belgijskega Politica. Sklad je sicer namenjen več kot sto nekdanjim poslancem parlamenta.

Visoki uradniki Evropskega parlamenta so o dokumentu razpravljali v ponedeljek za zaprtimi vrati v Strasbourgu. Kakšna bo usoda dokumenta, še ni znano. Možnosti, da bi zadevo kar pometli pod preprogo, očitno ni na mizi, je dejal tiskovni predstavnik parlamenta.

V sklad so poslanci prispevke prenehali vplačevati že pred 14 leti, kar je eden od razlogov, da se sklad sedaj sooča s težavami. 

Ideji o reševanju pokojninskega sistema sicer niso naklonjeni vsi. Nemški poslanec iz vrst Zelenih je dejal, da se davkoplačevalski denar ne bi smel zapravljati za strukture, ki "so zastavljene kot Ponzijeve sheme".

Predsednik sklada Stephen Hughes, ki je bil med letoma 1984 in 2014 britanski poslanec Evropskega parlamenta iz vrst laburistov, je dejal, da bi moral parlament spoštovati svojo zavezo o izplačilu pokojnin. "Ti poslanci so dolga leta služili Evropskemu parlamentu in način, na katerega jih obravnavajo sedaj, res ni primeren," pa na drugi strani pravi Hughes, ki meni, da se je s skladom dobro upravljalo, a da mu je po zaprtju zmanjkalo denarja. 

Usoda sklada neznana: omenjajo se tri možnosti

Sklad, katerega naložbe ločeno upravlja podjetje s sedežem v Luksemburgu, ima na voljo le še približno 55 milijonov evrov od predvidenih 363 milijonov evrov, ki jih bo treba izplačati vse do leta 2074. Poslanci Evropskega parlamenta so včasih vplačevali tretjino prispevkov, preostanek pa je prispeval parlament.

"Zaradi prenehanja plačevanja prispevkov poslancev in parlamenta, nezadostnih donosov naložb in finančnih kriz ter geopolitične nestabilnosti se je stanje sklada od leta 2009 hitro poslabšalo," je še zapisano v sporočilu generalnega sekretarja, kjer opozarjajo, da trenutna sredstva ne zadoščajo za izpolnitev obveznosti izplačevanja. To bi lahko pomenilo, da bi iz proračuna EU, ki ga financirajo davkoplačevalci, v sklad izplačali 23 milijonov evrov na leto.

Dokument generalnega sekretarja, ki je bil pripravljen za 14 poslancev na srečanju pod vodstvom predsednice Roberte Metsole 17. aprila, opisuje tri možnosti. Prvo, da pustijo, da sklad propade, drugo likvidacija sklada in poplačilo upravičencev in tretja, da bi s spremembami, kot je dvig upokojitvene starosti ali znižanje zneska, uvedli dodatne omejitve. 

Trenutno sicer pokojnino prejema nekaj manj kot tisoč oseb, ki so bile dolgoletni poslanci Evropskega parlamenta. V parlamentu sedaj preučujejo dodatne pravne in finančne možnosti.