Že v ponedeljek je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da je dogovor med Izraelom in Hamasom "na robu" uresničitve in da njegova administracija pospešeno dela na tem. Biden se je v nedeljo pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, v ponedeljek pa s katarskim šejkom Tamimom bin Hamadom Al Thanijem, ki deluje kot posrednik med nasprotnima stranema.
"Dogovor, ki smo ga oblikovali, bi osvobodil talce, ustavil spopade, zagotovil varnost Izraelu in omogočil, da bi znatno povečali humanitarno pomoč Palestincem, ki so grozno trpeli v tej vojni, ki jo je sprožil Hamas. Šli so skozi pekel," je dejal Biden.
Neimenovani izraelski uradnik je za Reuters prav tako potrdil, da so pogajanja v Dohi v "napredni fazi" in da je dogovor možen v naslednjih urah ali dneh. Podobno je za BBC povedal neimenovani palestinski uradnik, ki je seznanjen s potekom pogajanj.
Državnega sekretarja ZDA dejal Antony Blinken je medtem sporočil: "Žogica je zdaj na strani Hamasa. Če se bo Hamas strinjal, bo dogovor pripravljen za sklenitev in izvajanje. Čakamo pa na njihovo končno besedo o sprejetju - to se lahko zgodi kadar koli." Ponovil je, da sta obe strani blizu sprejetja dogovora o prekinitvi ognja.
Vodja Palestinske nacionalne pobude, palestinske politične stranke s sedežem na Zahodnem bregu, Mustafa Barghouti je sicer že pred tem za BBC povedal, da verjame, da je Hamas sprejel dogovor. "Dogovor je skoraj pripravljen in mislim, da se je palestinska stran strinjala z njim, ga sprejela. Čakajo na končni odgovor Izraela," je povedal za BBC Radio 4.
Na vprašanje, ali se je Hamas strinjal z dogovorom, je Barghouti dejal: "Da, lahko rečem, da so sprejeli vse pogoje, in to ni prvič ... ta dogovor je skoraj enak tistemu, ki je bil predlagan julija – in Netanjahu je bil tisti, ki je to spodkopal." Poudaril je, da so zaradi tega Palestinci v zadnjega pol leta izgubili dodatnih več kot 10.000 življenj.
Blinken: Gaza bi morala biti po vojni pod nadzorom Palestinske uprave
Blinken je medtem opozoril še, da je vojna povzročila neizmerno trpljenje v regiji in opozoril, da bolj ko ljudje trpijo, manj sočustvujejo s trpljenjem drugih. Med povzemanjem razmer na Bližnjem vzhodu je dejal, da je bilo palestinsko islamistično gibanje Hamas zdesetkano, da je Izrael uničil zračno obrambo Irana in da je libanonsko gibanje Hezbolah znatno oslabljeno. Prepričan je, da bi Gaza po vojni morala biti pod nadzorom Palestinske uprave. "Menimo tudi, da bi morala Palestinska uprava povabiti mednarodne partnerje, da pomagajo vzpostaviti in voditi začasno upravo, ki bi bila odgovorna za ključne civilne sektorje v Gazi," je dodal.
Prav tako meni, da bi morali mednarodni partnerji prispevati vojake, ki bi bili osredotočeni na zagotavljanje javnega reda in miru v Gazi. Nekateri so se po njegovih besedah s tem že strinjali, a le če bo dogovorjeno, da se Gaza in Zahodni breg ponovno združita v prizadevanjih za vzpostavitev neodvisne palestinske države. V luči tega je Blinken poudaril, da mora Izrael v okviru dolgoročnega dogovora glede Gaze pod določenimi pogoji podpreti ponovno združitev Gaze in Zahodnega brega pod vodstvom reformirane Palestinske uprave.
Kot enega najboljših načinov za spodbujanje miru v regiji je omenil tudi dogovor o normalizaciji odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo. "Možnost normalizacije med Izraelom in Savdsko Arabijo je najboljša priložnost za dosego dolgo želenega cilja večjega vključevanja Izraela v regijo, hkrati pa je tudi najboljša spodbuda, da bi strani sprejeli težke odločitve, potrebne za popolno uresničitev želja Izraelcev in Palestincev," je še dodal.
Iz Dohe prihaja previden optimizem, da bi lahko kmalu obelodanili dogovor za prekinitev 15-mesečnega obleganja Gaze, zagotovili pomoč obubožanim Palestincem in vrnitev več deset talcev, ki jih Hamas zadržuje od napada na Izrael 7. oktobra 2023.
Tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je za Newsmax dejal, da razume, da je "prišlo do rokovanja in da zaključujejo". Trumpov posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff pa je dejal, da med pogajanji sodeluje z uradniki Bidnove administracije in upa, da bodo dogovor o začasni prekinitvi ognja dosegli še pred Trumpovo inavguracijo, ki bo v ponedeljek.
Pricurljalo nekaj podrobnosti dogovora
Dva izraelska uradnika sta po poročanju CNN dejala, da naj bi v prvi fazi dogovora Hamas izpustil 33 talcev. Po navedbah izraelskih oblasti Hamas na območju Gaze še vedno zadržuje 94 od 251 talcev, od katerih naj bi jih bilo nekaj mrtvih.
Izrael verjame, da je večina od 33 talcev, ki naj bi jih izpustili v prvi fazi dogovora, živih. Prva faza naj bi vključevala 42-dnevno prekinitev ognja.
Danes naj bi v Dohi potekal zadnji krog pogovorov, na katerih bi dorekli še morebitna odprta vprašanja. Prav tako pa naj bi se danes nekatere družine talcev srečale z izraelskim premierjem Netanjahujem, poroča CNN.
Vodja palestinske komisije za zapornike in nekdanje zapornike, Kadura Fares, je v ponedeljek za CNN povedal, da je odpotoval v Doho, kjer naj bi pogajalcem svetoval o seznamu zapornikov, ki jih je treba izpustiti v okviru dogovora.
Izpustitev 33 talcev je torej zgolj prva faza dogovora, nato bi se 16. dan od uveljavitve tega dogovora začela pogajanja za drugo fazo dogovora, s katerim naj bi se končala vojna.
V skladu z najnovejšimi predlogi bi izraelske sile v prvi fazi dogovora ohranile prisotnost vzdolž Filadelfijskega koridorja, ozkega pasu ob meji med Egiptom in Gazo. Prisotnost izraelskih vojakov vzdolž koridorja je bil eden od kamnov spotike, zaradi katerega so propadla septembrska pogajanja. Izrael naj bi ohranil tudi varovano območje znotraj Gaze vzdolž meje z Izraelom, je dejal neimenovani uradnik, ki pa ni pojasnil, kako široko bi bilo to območje. Hamasov uradnik je za CNN dejal, da si želijo, da bi se tamponska cona vrnila na tisto, ki je veljala pred 7. oktobrom 2023, kar je 300–500 metrov od mejne črte. Izrael naj bi sicer zahteval 2000 metrov.
Dogovor naj bi vključeval tudi zagotovilo, da bi se prebivalci severne Gaze lahko svobodno vrnili na severni del pasu, a izraelski uradnik pravi, da bodo tam veljali posebni "varnostni ukrepi".
Palestinski zaporniki, ki jih oblasti obtožujejo ubojev Izraelcev, ne bodo izpuščeni na Zahodni breg, navedbe uradnikov povzema CNN, pač pa na območje Gaze ali v tujino, po dogovorih s tujimi državami.
Izrael je začel z obleganjem Gaze po 7. oktobru 2023, ko je Hamas izvedel napad na jug Izraela, v katerem je ubil okoli 1200 ljudi in zajel 251 talcev. V vojaških napadih na Gazo je izraelska vojska po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje doslej ubila najmanj 46.565 Palestincev, med katerimi je večina žensk in otrok. Raziskava britanske medicinske recije The Lancet sicer ocenjuje, da je bilo število smrtnih žrtev do konca junija 2024 v Gazi več kot 64.000. Še okoli 100.00 ljudi je bilo ranjenih.
