Potem, ko je beloruska atletinja Kristina Cimanovska kritizirala uradnike ekipe na igrah v Tokiu, je, da bi se izognila kazni, ki jo je čakala doma, zatočišče našla na Poljskem. Upa, da bo zdaj lahko nadaljevala svojo vodilno športno kariero.
V intervjuju za AP News je 24-letna športnica dejala, da je poljske uradnike že prosila, naj ji pomagajo nadaljevati usposabljanje. "Življenje se mi je v enem dnevu spremenilo. Zdaj ga v novi državi začenjam iz nič," je dejala in dodala, da nameravata z možem Arsenijem Zdanevičem ostati na Poljskem, kjer bo tudi nadaljevala svojo kariero.
"Z vprašanji v zvezi s trenerjem, skupino in krajem, kjer bi lahko trenirala, ter številnimi drugimi vprašanji glede nadaljevanja moje športne kariere tukaj na Poljskem smo se obrnili na ministrstvo za šport in poljsko atletsko reprezentanco," je dejala Cimanovska.
Poudarila je, da se z svojim 25-letnim možem, trenerjem atletike, ki je bil tudi njen trener, menita, da bi bilo spletni program usposabljanja, ki sta ga uvedla v Belorusiji, škoda opustiti. "Imeli smo toliko idej, načrtovali smo jih do najmanjših podrobnosti," je dejala Belorusinja. "V to smo vložili veliko časa in truda in radi bi ga nadaljevali."
Cimanovska je povedala, da se z možem na Poljskem, kamor sta prejšnji teden ločeno prispela s humanitarnimi vizami, počutita varno. "Zdaj sva zagotovo varna, saj sva pod zaščito," je dejala.
Japonski policiji na telefonu prevedla prošnjo za pomoč
Belorusinja je opisala grozljive in zmedene trenutke, ko je na tokijskem mednarodnem letališču poiskala pomoč japonske policije, saj so jo želeli beloruski uradniki prisiliti, da poletne olimpijske igre zapusti predčasno in se vrne domov. "Sprva niso razumeli, kaj se dogaja," je dejala o japonski policiji. "Mislili so, da mi je slabo ali da sem nekaj izgubila. Potem pa sem napisala, da me želijo na silo odpeljati iz države ter da sama ne želim, da se to zgodi."
Babica jo je namreč opozorila, naj se ne vrača v Belorusijo, zato je obupano prošnjo za pomoč prevedla kar s pomočjo aplikacij na mobilnem telefonu. Sumničavemu beloruskemu uradniku pa je dejala, da je v olimpijski vasi nekaj pozabila ter da se mora zato vrniti.
Težave si je Cimanovska nakopala s kritikami uradnikov svoje ekipe in z objavo na spletu, v kateri je dejala, da je bila uvrščena v štafeto 4 x 400, čeprav na dogodku ni nikoli tekla. Zaradi tega so ji prepovedali tekmovati na teku na 200 metrov ter ji dejali, da mora pripraviti kovčke. Njeno nasprotovanje je v rodni državi sprožilo buren odziv v državnih medijih, kar je še poglobilo strah Cimanovske, da se bo ob vrnitvi morala soočiti s povračilnimi ukrepi.
Ko jo je japonska policija odpeljala od beloruske skupine, se je Cimanovska že počutila bolj varno: "Mislim, da sem se varno počutila že na letališču, ko sem bila pri japonski policiji. Spoznala sem, da me bo policija zaščitila in da moje življenje ni več v nevarnosti." Opisala je tudi, da so jo japonski policisti neprestano spremljali. "Bila sem nervozna in na trenutke so mi roke vztrepetale, vendar pa se nisem počutila, kot da sem v nevarnosti. Edini kraj, ki zame ni bilo varno, je bila Belorusija," je dejala.
Dogajanje okoli Kristine Cimanovske je svetovno pozornost znova pritegnilo k represivnemu okolju v Belorusiji. Potem ko je avgusta 2020 beloruski predsednik Aleksander Lukašenko dobil že šesti mandat v svoji vladavini, ob čemer sta opozicija in zahodni svet kritizirala, da so bile volitve prirejene, so beloruske oblasti proti političnemu nasprotovanju sprožile neusmiljeno zatiranje.
Belorusijo so zaradi tega pretresli številni večji protesti, oblasti pa so se na to odzvale z aretacijo več kot 35 tisoč ljudi ter z izvajanjem nasilja nad protestniki. V zadnjih mesecih so zatiranje še okrepili, vdrli pa so tudi v stotine pisarn in domov neodvisnih novinarjev, aktivistov in vseh tistih, ki se jim zdijo nelojalni.
Mož beloruske atletinje: Bolj sem bil zaskrbljen za ženo kot zase
Po dogodkih na letališču se je tudi njen mož odločili za selitev: "Po posvetovanju z njenimi starši sem se odločil, da se je v tem trenutku prenevarno vrniti v Belorusijo." Tako je tudi sam sledil ženi na Poljsko. "Da jo bom podprl v novi državi in na Poljskem zgradil športno kariero. Bolj sem bil zaskrbljen za ženo kot zase. Verjel sem, da bi me lahko izrabili, da bi jo prizadeli."
Cimanovska in Zdanevič sta priznala, da močno pogrešata svoje starše, a da vzdržujejo stike prek spleta. Upata, da bodo lahko tudi oni kdaj obiskali Poljsko. V svojem stanovanju v Minsku sta morala pustiti tudi psa in mačko, saj je moral Zdanevič hitro zbežati, zato sta sosede in prijatelje prosila, naj poskrbijo zanje.
Upa tudi, da bo rešila težavo z eBayom, ki je razveljavil vse ponudbe, ko je na spletni dražbi poskušala prodati srebrno medaljo, ki jo ima od leta 2019. Z zbranim denarjem je želela pomagati beloruskim športnikom, kaznovanim zaradi svojih političnih stališč.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.