Predlog zakona o plačanem bolniškem dopustu za ženske, ki trpijo zaradi hudih menstrualnih bolečin, je bil v prvi obravnavi sprejet s 190 glasovi za, 154 proti in petimi vzdržanimi. Predlog bo sedaj predložen senatu, in če bo spremenjen, se bo vrnil v spodnji dom parlamenta, kjer bodo o njem še enkrat glasovali, preden se predlog uzakoni.

Zakonodaja naj bi zaposlenim, ki doživljajo menstrualne bolečine, omogočila toliko dopusta, kolikor ga potrebujejo, pri čemer stroške dopusta krije državni sistem socialne varnosti, ne pa delodajalci. Tako kot pri plačanem dopustu iz drugih zdravstvenih razlogov mora začasno nezmožnost dela odobriti zdravnik.

Predlog zakona spodbuja tudi dostop do splava v javnih bolnišnicah, kar je pravica, ki je v državi z močno katoliško tradicijo še vedno stigmatizirana. Prav tako pa odpravlja zahtevo, da morajo mladoletnice, stare 16 in 17 let, pred splavom pridobiti soglasje staršev.

Španska ministrica za enakost Irene Montero je izglasovanje zakona pozdravila kot korak naprej pri reševanju zdravstvenega problema, ki je bil do zdaj večinoma pomeden pod preprogo. "Menstrualne težave priznavamo kot del pravice do zdravja in se borimo proti stigmatizaciji in molku," je dejala. UGT, eden največjih španskih sindikatov, pa je opozoril, da bi predlog lahko stigmatiziral ženske na delovnem mestu in dajal prednost zaposlovanju moških.

Menstrualni dopust je sicer trenutno na voljo le v nekaj državah po svetu, med drugim na Japonskem, v Indoneziji in Zambiji. Po podatkih španskega združenja za ginekologijo in porodništvo pa približno tretjina žensk, ki imajo menstruacijo, trpi zaradi hudih bolečin. 

Poslanci so po burni razpravi podprli tudi spremembo kazenskega zakonika, ki uvaja ublažitev kazni za nasilne nemire, kar naj bi koristilo zlasti katalonskim separatistom. Za je glasovalo 184 poslancev, 64 jih je bilo proti in en poslanec se je glasovanja vzdržal.

Opozicijska konservativna Ljudska stranka (PP) in skrajno desna stranka Vox se glasovanja nista udeležili. Spremembe zakonika pa mora sedaj potrditi tudi senat. Stranka PP je predsednika vlade Pedra Sancheza obtožila, da je popustil separatistom in z njihovo podporo pristal na protiustavno omilitev kazni. Prav tako se je pritožila ustavnemu sodišču, s čimer je želela glasovanje ustaviti, kar pa ji ni uspelo.

Sanchez je medtem spremembe zakonika utemeljil z željo, da bi se vlada v dolgotrajnem sporu z uporniško Katalonijo manj posluževala kazenskega pravosodja in tako umirila napete razmere. Spremembe zakona bodo najbolj koristile voditeljem katalonskega poskusa razglasitve neodvisnosti od Španije leta 2017, ki so takrat pobegnili v tujino, predvsem pa takratnemu vodji regionalne vlade v Barceloni Carlesu Puigdemontu, ki zdaj živi v Belgiji.