Znanstveniki so v študiji, objavljeni v reviji Nature, preučili številne požare, ki so po svetu izbruhnili med letoma 2003 in 2020. Preučevanja so se lotili z analizo povezave med višjimi povprečnimi temperaturami, sušnostjo in najhitreje razširjenimi požari, v katerih je pogorelo več kot 4000 hektarjev dnevno, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Vpliv podnebnih sprememb se sicer razlikuje od požara do požara, so navedli. Kot se je izkazalo, pa so ekstremni požari veliko bolj verjetni v delno suhih razmerah kot zelo suhih. To pomeni, da bi morali biti najbolj pozorni na kraje, ki so bili zgodovinsko bolj vlažni, pa jih globalno segrevanje zdaj potiska med območja, ki so bolj suha, je dejal glavni avtor študije Patrick Brown.
Raziskovalci so izračunali, da bi se lahko tveganje za ekstremne požare po optimističnem scenariju znižanja emisij oz. omejitve globalnega segrevanja glede na predindustrijsko raven na 1,8 stopinje Celzija do konca stoletja v povprečju povečalo za 59 odstotkov, po najbolj pesimističnem scenariju, ko se izpustov ne bi omejevalo, pa do 172 odstotkov.
Doslej se je površje Zemlje že segrelo za 1,2 stopinje Celzije.
Brown je med preventivnimi ukrepi izpostavil opredelitev območij, primernih za redčenje in nadzorovano požiganje vegetacije.
Med območji, ki se v zadnjih letih soočajo z ekstremnimi požari, je Kalifornija. Samo leta 2020 je ogenj tam terjal več kot 30 življenj, leta 2018 pa denimo 86.
Letos pa je požar vzel vsaj 115 življenj na Havajih, v Kanadi pa je z domov pregnal 200.000 ljudi. V Grčiji se te dni borijo z največjim gozdnim požarom v EU doslej. Terjal je že 20 življenj.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.