Po povratku iz vojne: 'Odšel je iz Gaze, vendar Gaza ni odšla iz njega'

"Odšel je iz Gaze, vendar Gaza ni odšla iz njega. Po njej je umrl," je dejala njegova mati. Izraelski vojaški rezervist, sicer oče štirih otrok, je bil priča mnogim vojnim grozotam, ki so mu pustile pečat za celo življenje.

Mizrahi je bil 8. oktobra lani napoten v Gazo, kjer je bil zadolžen za vožnjo buldožerja D-9, 62-tonskega oklepnega vozila, ki je odporen proti kroglam in eksplozivom. Večino svojega življenja je sicer delal kot menedžer v izraelskem gradbenem podjetju, a ko je videl, kaj je Hamas naredil v Izraelu, se je odločil pridružiti vojski.

V enklavi je preživel 186 dni, dokler ni utrpel poškodbe kolena, nato pa še poškodbe sluha, ko je njegovo vozilo zadela granata, je povedala njegova družina. Iz Gaze se je vrnil v Izrael na zdravljenje, le nekaj mesecev pozneje pa je dobil novo diagnozo: posttravmatska stresna motnja. Zdravljenje in pogovorne terapije mu niso pomagale.

"Niso vedeli, kako naj vojake zdravijo," je dejala njegova mati, ki živi v izraelski naselbini na okupiranem Zahodnem bregu. "Rekli so, da je ta vojna tako drugačna, videli so stvari, ki jih še nikoli niso." Ko je bil Mizrahi doma, je pogosto imel napade jeze, znojenja, nespečnosti, svoji družini pa je dejal, da lahko le tisti, ki so bili z njim v Gazi, razumejo, kaj doživlja. 

"Videl je umreti veliko ljudi. Morda je koga celo ubil, vendar svojih otrok ne učimo, da bi počeli takšne stvari," je dejala njegova sestra. "Zato je bil to zanj velik šok."

Operaterji buldožerjev so med tistimi, ki so najbolj neposredno izpostavljeni brutalnosti vojne, je komentiral Ahron Bregman, politolog, ki je šest let služil v izraelski vojski, med drugim tudi med vojno v Libanonu leta 1982. "Vidijo mrtve ljudi in jih odstranjujejo skupaj z ruševinami," je dejal. "Dobesedno gredo čez njih."

Mizrahi se je kljub posttravmatski motnji strinjal, da se vrne v Gazo, ko bo ponovno vpoklican. Dva dni pred napotitvijo si je vzel življenje.

'Ne morem več jesti mesa'

Njegov prijatelj Guy Zaken, ki je bil z njim v Gazi, je dejal, da sta videla zelo težke stvari. Junija je pričal pred knesetom, izraelskim parlamentom, in dejal, da so morali vojaki večkrat teči "čez stotine teroristov, mrtvih in živih". Odkar se je vrnil, ne more več jesti mesa, saj ga spominja na grozljive prizore, ki jim je bil priča v od vojne razdejani Gazi. "Ko zunaj vidiš veliko mesa in krvi, tako naše kot njihove, to res vpliva na tvojo prehrano." 

Kot pravi, so civilistom vselej priskočili na pomoč bodisi s hrano ali z vodo, vendar so Hamasovi borci streljali na njih. A kot je dejal zdravnik IDF, ki je govoril anonimno, med izraelskimi vojaki obstaja zelo močan odnos nezaupanja do Palestincev v Gazi. Obstajalo je namreč prepričanje, da so vsi Palestinci, vključno s civilisti, "slabi, da podpirajo Hamas, da jim pomagajo".

Ali posttravmatska motnja lahko sploh obstaja pri Palestincih v Gazi?

IDF je večkrat zagotovila, da si po najboljših močeh prizadeva zmanjšati število civilnih žrtev v Gazi, vključno s pošiljanjem besedilnih sporočil, telefonskimi klici in letaki za evakuacijo. A to ne razloži na tisoče mrtvih civilistov, večinoma žensk in otrok. Poleg tega so bili civilisti ubiti tudi na območjih, ki jih je prav izraelska vojska označila za varna. O posledicah za duševno zdravje Palestincev v Gazi torej nima smisla niti govoriti, številni so namreč zaznamovani že zaradi 17-letne blokade in več vojn z Izraelom. 

Združeni narodi so v avgustovskem poročilu zapisali, da izkušnje prebivalcev Gaze nasprotujejo vsem tradicionalnim opredelitvam posttravmatske motnje, saj v Gazi ne obstaja obdobje po travmi.

Strah pred vpoklicem v vojsko

Izraelska vojska naj bi sicer zagotavljala oskrbo več tisoč vojakom, ki trpijo zaradi posttravmatske stresne motnje ali drugih duševnih bolezni, ki so posledica vojne. Po enem letu vojne v Gazi je po podatkih ministrstva za zdravje umrlo več kot 42.000 ljudi, po poročanju ZN je med mrtvimi največ žensk in otrok. 

Vojna, ki se je sicer začela z napadom Hamasa, je že najdaljša izraelska vojska od ustanovitve judovske države. Ker se je zdaj razširila še na Libanon, nekateri vojaki pravijo, da se bojijo, da bodo vpoklicani v še en konflikt, poroča CNN. "Veliko nas je strah, da bi nas spet vpoklicali v vojno," je povedal zdravnik IDF, ki je štiri mesece služil v Gazi, a je govoril pod pogojem anonimnosti. "Veliko nas zdaj več ne zaupa vladi."

Izraelske oblasti so z redkimi izjemami Gazo zaprle za tuje novinarje, razen v spremstvu IDF, zato je zelo težki oceniti obseg uničenja ali izkušnje tamkajšnjih vojakov. A tisti, ki so se že vrnili, so za CNN delili vsaj kanček tega, kar so doživeli in česar, kot pravijo, zunanji svet ne more nikoli zares razumeti. 

Njihova pričevanja ponujajo vpogled v brutalnost vojne izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in v davek, ki ga vojna terja od vojakov, ki v njej sodelujejo. Za številne vojake pomeni vojna v Gazi boj za preživetje Izraela, v katerem je treba zmagati z vsemi sredstvi in ne glede na posledice. Vendar se redko ozremo tudi na duševni davek, ki ga pušča. 

Izraelski časnik Haaretz je poročal, da si je med 7. oktobrom in 11. majem po vojaških podatkih življenje vzelo 10 vojakov. 

Za mnoge vojake je prehod z bojišča nazaj v civilno življenje zelo obremenjujoč, še posebej po vojnah, kjer so umirale ženske in otroci, je dodal Bregman. "Kako lahko položite svoje otroke v posteljo, ko pa ste videli, kako so v Gazi pobijali otroke?"