
Socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza, Zeleni in liberalci, ki sestavljajo na zvezni ravni t. i. semaforsko koalicijo, so na volitvah v obeh deželah izgubili. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) pa se je znatno okrepila, v obeh deželah je po projekcijah postala druga najmočnejša stranka.
Na Bavarskem lahko CSU po projekcijah ARD in ZDF računa na 36,5- do 36,7-odstotno podporo, kar je sicer njen najslabši rezultat v zadnjih desetletjih. Na prejšnjih volitvah leta 2018 je zbrala 37,2 odstotka glasov.
Svobodni volivci (FW), ki so na Bavarskem v koaliciji s CSU, naj bi dobili 14,4- do 15,3-odstotno podporo, kar je bolje od dosežka na prejšnjih volitvah, ko so zbrali 11,6 odstotka glasov. Nadaljevanje dosedanje koalicije CSU in FW ni pod vprašajem, se je pa na drugo mesto najmočnejše stranke na Bavarskem po projekcijah zavihtela AfD s 15,9 odstotka (leta 2018: 10,2 odstotka).
Bavarski ministrski predsednik Markus Söder je volilni izid označil kot jasno pooblastilo CSU za vladanje. Želi tudi nadaljevati koalicijo s FW, saj, kot je dejal, mora "po volitvah veljati, kar je bilo pred volitvami obljubljeno", pogovore pa je napovedal že za ta teden.
Zeleni, doslej največja opozicijska stranka v bavarskem deželnem parlamentu, so po projekcijah nekoliko poslabšali volilni izid, in sicer s 17,5 odstotka v letu 2018 na med 14,8 do 15,8 odstotka. Volilni izid je po projekcijah poslabšala tudi Socialdemokratska stranka (SPD), dosegla naj bi 8,5 odstotka v primerjavi z 9,7 odstotka iz leta 2018. Liberalcem (FDP) uvrstitev v deželni parlament ni uspela, saj so dosegli med 2,8 in 2,9 odstotka glasov (leta 2018: 5,1 odstotka), parlamentarni prag znaša pet odstotkov.

V Hessnu odličen rezultat CDU
Volitve v Hessnu so po projekcijah ARD in ZDF prinesle odličen rezultat CDU in sedanjemu ministrskemu predsedniku Borisu Rheinu. CDU naj bi dobila med 34,3 in 34,9 odstotka glasov, kar je precejšen skok glede na 27-odstotno podporo na prejšnjih volitvah. "To je nepojmljivo izjemen dan za hessensko CDU," je slavil 51-letni Rhein. Zeleni kot dosedanji koalicijski partner so pristali nekje med 14,6 in 15,2 odstotka (leta 2018: 19,8 odstotka).
Vodilna stranka v zvezni koaliciji SPD kljub dejstvu, da je v boj za položaj hessenske ministrske predsednice poslala zvezno notranjo ministrico Nancy Faeser, ni naredila preboja, ampak se bo morala soočiti z zgodovinsko najslabšim volilnim izidom v deželi, kjer je do leta 1999 celo vladala. Po projekcijah si je zagotovila 15,1- do 15,6-odstotno podporo, kar je manj od 19,7-odstotne podpore na volitvah 2018, pa že tedaj se je morala soočiti s padcem za več kot deset odstotnih točk. Faeserjeva se bo morala po ugibanjih več medijev soočiti z vprašanji o svoji politični prihodnosti.
Je pa v Hessnu pridobila AfD, ki je na prejšnjih volitvah prejela 13,1 odstotka, tokrat ji napovedujejo med 17,2 in 17,9 odstotka glasov. Levici vnovična uvrstitev v parlament ni uspela z doseženimi 3,1 oz. 3,3 odstotka podpore, to so ji sicer napovedovale že predvolilne ankete. Enaka usoda pa naj bi po osveženih projekcijah za las doletela FDP, saj naj bi se podpora ustavila pri 4,9 odstotka.
Volitve v obeh gospodarsko močnih zveznih deželah, v katerih živi skoraj četrtina nemškega prebivalstva, so veljale za pomemben preizkus razpoloženja na polovici poti berlinske t. i. semaforske koalicije SPD, FDP in Zelenih. Kot je zvečer dejal predstavnik vodstva SPD Lars Klingbeil za televizijo ARD, je to "signal za koalicijske stranke, da je potreben drugačen tempo pri reševanju težav državljanov v tej državi".
Sovoditeljica AfD Alice Weidel pa je po poročanju dpa ocenila, da je stranka "na pravi poti", rezultate volilnih projekcij pa opisala kot "lekcijo za koalicijo in glasovanje za spremembe".
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.