Objavo še zadnjih dokumentov, ki so bili pred tem označeni kot zaupni, je po poročanju tujih tiskovnih agencij v torek zvečer naznanila agencija nacionalnih arhivov.
Ta je v zadnjih desetletjih objavila milijone strani dokumentov, povezanih z atentatom na Kennedyja. Na tisoče zapisov pa je ob sklicevanju na varnostne pomisleke zadržala na prošnjo obveščevalne agencije Cia in zvezne policije FBI.
Ukrep sledi podpisu izvršnega ukaza, s katerim je Trump januarja odredil umik oznake zaupno z vseh doslej neobjavljenih dokumentov. Ti poleg atentata na Kennedyja zadevajo tudi atentat na njegovega brata Roberta Kennedyja in borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega.
Komisija, ki je preiskovala atentat na karizmatičnega 46-letnega predsednika, je ugotovila, da ga je zagrešil nekdanji ostrostrelec marincev Lee Harvey Oswald, ki naj bi deloval sam. A uradni zaključek ni zajezil ugibanj, da je bila v ozadju napada skrivnostna spletka. Počasno objavljanje s tem povezanih vladnih gradiv je le še prispevalo k različnim teorijam zarote.
Strokovnjaki še pregledujejo novo objavljene dokumente, a ne pričakujejo, da bi lahko vsebovali prelomna razkritja, ki bi pomirila ugibanja. Doslej objavljena gradiva sicer v veliki meri zadevajo obveščevalne podatke, vključno z več deset poročili agentov FBI o preiskavah različnih sledi, ki pa niso pripeljale nikamor.
Dokumenti bi morali biti glede na zakon iz leta 1992 v celoti objavljeni že do leta 2017. Trump je že v svojem prvem mandatu ukazal objavo večine dotlej zaupnih dokumentov, ne pa vseh, ker je temu nasprotovala obveščevalna skupnost ZDA. Med lanskoletno kampanjo je obljubil, da bo v primeru zmage na volitvah objavil vse.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.