Potem ko je Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, v soboto sprožil nepričakovan silovit napad na Izrael, so se spopadi nadaljevali tudi v ponedeljek.
Izraelska vojska je v povračilo ponoči na območju Gaze iz zraka in s topništvom zadela več sto tarč, povezanih s militantnima gibanjema Hamas in Islamski džihad, medtem ko so skrajneži nadaljevali raketiranje izraelskih mest. Opozorilo pred raketnim napadom so med drugim sprožili v Tel Avivu in Jeruzalemu.
Izraelska vojska je kasneje sporočila, da je prevzela popoln nadzor nad naselji na jugu države, blizu območja Gaze, kamor so v soboto vdrli pripadniki Hamasa. Pri tem niso izključili možnosti, da se kje na izraelskem ozemlju še vedno nahajajo skrajneži.
Vojska je ob ugibanjih o morebitni širši ofenzivi na območje Gaze v svoje vrste vpoklicala 300.000 rezervistov, kar naj bi bil največji vpoklic doslej, in hkrati nadaljevala evakuacijo bližnjih prebivalcev.
Tiskovni predstavnik izraelske vojske Jonathan Conricus je ocenil, da je v sobotnem napadu sodelovalo približno tisoč palestinskih skrajnežev, dogajanje pa je opisal kot "daleč najhujši dan v zgodovini Izraela".
Obrambni minister Joav Galant je medtem sporočil, da je odredil popolno blokado območja Gaze s prekinitvijo vode, hrane in elektrike.
"Nič elektrike, nič hrane, nič goriva," je po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril v videonagovoru po posvetovanjih na južnem poveljstvu izraelske vojske v Beršebi.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je zatrdil, da bo odziv Izraela na Hamasov napad spremenil Bližnji vzhod. To, kar bo izkusil Hamas, bo težko in strašno, je poudaril vodja skrajno desne izraelske vlade in dodal, da so "šele na začetku".
Število smrtnih žrtev napadov palestinskega gibanja Hamas v Izraelu in izraelskih protinapadov medtem narašča in je preseglo 1300. V Izraelu je bilo doslej po podatkih oblasti ubitih 900 ljudi, več kot 2500 pa ranjenih. Med žrtvami naj bi bilo po poročanju BBC tudi 260 udeležencev festivala elektronske glasbe, večinoma mladih.
Na območju Gaze je bilo po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih skoraj 690 ljudi, okoli 3700 pa ranjenih. Tarči izraelskih zračnih napadov sta bili po navedbah ministrstva tudi dve od skupno osmih begunskih taborišč z več mrtvimi in ranjenimi.
Po ocenah izraelske vojske so napadalci ugrabili tudi več kot sto izraelskih civilistov in vojakov ter jih odpeljali v Gazo. Hamas je sicer sporočil, da med sovražnostmi ni pripravljen na pogajanja o izmenjavi zapornikov z Izraelom. Oboroženo krilo Hamasa je ob tem zagorozilo z usmrtitvami talcev, če bo Izrael nadaljeval z napadi na civiliste v Gazi.
Združeni narodi pa so opozorili, da je bilo od izbruha spopadov med pripadniki Hamasa in Izraelom na območju Gaze razseljenih več kot 123.000 ljudi. Od teh se jih je več kot 73.000 zateklo v šole, od katerih so bile nekatere spremenjene v zasilna zatočišča.
Med žrtvami napadov Hamasa na Izrael so tudi tuji državljani. Med drugim je bilo ubitih 12 Tajcev, deset Nepalcev in devet Američanov. Poleg tega je mrtvih, pogrešanih ali ujetih tudi najmanj osem francoskih državljanov in več kot deset britanskih.
Predstavnik Hamasa: Nismo ubili nobenega civilista
Basem Naim, Hamasov vodja za politiko in mednarodne odnose, je za Sky News dejal, da organizacija do zdaj ni ubila "nobenega civilista". Kot je dejal, "nikogar, ki nosi orožje," ne more obravnavati kot civilista. "Odzvali smo se na 75 let okupacije, odgovorili smo na 17 let zadušljivega obleganja, tihega pobijanja 2,3 milijona Palestincev," je dodal.
Po njegovih besedah so ljudje na območju Gaze ves čas tarča napadov in niso nikoli varni. "Živimo v največjem zaporu na prostem. Izbrati moraš, ali boš umrl zaradi F-35 ali F-16 ali boš tiho umrl zaradi pohranjenosti," je povedal Naim in dodal, da Iran ni imel neposredne vloge pri napadu.
Borrell sklical izredno zasedanje zunanjih ministrov glede Izraela
"Jutri sklicujem srečanje zunanjih ministrov EU, da spregovorimo o situaciji v Izraelu in regiji," je na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Borell in številni zunanji ministri EU so trenutno v Muscatu na pogovorih z zalivskimi državami iz Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC).
Izredno zasedanje zunanjih ministrov unije bo potekalo v hibridni obliki, torej prek video povezave in fizično, da bodo lahko sodelovali tudi tisti zunanji ministri, ki niso v Muscatu, je v Bruslju danes pojasnil zunanjepolitični govorec Evropske komisije Peter Stano. Borrell je v tesnem stiku z mednarodnimi partnerji, da bi pomagali in umirili razmere, je še dejal Stano. Visoki predstavnik EU je bil v minulih dneh v stiku z izraelskimi, egiptovskimi in palestinskimi predstavniki ter z zunanjimi ministri ZDA, Nemčije in Italije, je še dejal.
Evropska unija je v soboto ostro obsodila napade Hamasa na Izrael, ki ima, kot so poudarili v Bruslju "pravico do obrambe", in pozvala k takojšnjemu prenehanju nasilja ter izpustitvi civilistov, vzetih za talce.
V Varnostnem svetu ZN obsodbe Hamasovih napadov na Izrael
Veleposlaniki držav članic Varnostnega sveta ZN so na posvetovanjih za zaprtimi vrati v nedeljo obsojali napade pripadnikov Hamasa na Izrael, vendar pa najpomembnejši organ svetovne organizacije še ni sprejel nobenega uradnega sklepa, niti ni jasno, kdaj bo to storil.
Predstavnik ZDA Robert Wood je novinarjem povedal, da so se vrstile obsodbe napadov s strani večine držav. "Očitno ne vseh. Ne bom šel v podrobnosti, ampak si lahko mislite, za koga gre," je dejal.
Obsodbe napadov sta potrdili tudi veleposlanica Malte Vanessa Frazier in veleposlanica Združenih arabskih emiratov Lana Nusseibeh. Drugih veleposlanikov pred novinarje ni bilo.
Veleposlanici sta dejali, da pričakujejo odgovor Izraela, vendar poudarili, da mora biti usmerjen proti Hamasu in ne proti palestinskim civilistom. "Zadeve se hitro spreminjajo in ta trenutek ne vem, kdaj bo novo zasedanje Varnostnega sveta oziroma kdaj bo sprejet kakšen ukrep," je dejala Frazierjeva.
Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan je pred posvetovanjem Varnostnega sveta v pogovoru z novinarji na ZN napade na Izrael primerjal z napadi na ZDA 11. septembra 2001. Pri tem je pokazal fotografije ugrabitev izraelskih civilistov in zagotovil, da bodo storili vse, da jih vrnejo domov. "Zdaj je čas za popolno uničenje Hamasove teroristične infrastrukture, da se takšna grozodejstva nikoli ne ponovijo," je dejal.
Tudi Rusija, Arabska liga in Kitajska so po nedavnem napadu pozvale k ustavitvi spopadov in vzpostavitvi trajnega miru na območju. Združeni arabski emirati pa so se zavzeli tudi za diplomatska prizadevanja za preprečitev širšega regionalnega konflikta.
Palestinski veleposlanik Riad Mansur pa je Izrael pozval, naj namesto sile izbere pot miru. "To ni trenutek, da Izrael ponovi svojo grozno izbiro. To je čas, da se Izraelu pove, da mora spremeniti smer, da obstaja pot miru, kjer ne umirajo niti Izraelci niti Palestinci," je novinarjem na ZN dejal Mansur.
Posvetovanjem Varnostnega sveta je kot opazovalec prisostvoval tudi bodoči posebni predstavnik Slovenije v tem organu Samuel Žbogar. Povedal je, da je člane Varnostnega sveta s položajem na terenu – o napadih Hamasa, ki še potekajo, in težkem humanitarnem položaju v Gazi – seznanil posebni koordinator ZN za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Tor Wennesland.
Sledila je razprava, med katero so vsi obsojali napade, čeprav z različnimi poudarki, in opozarjali pred nevarnostjo širitve konflikta v regiji. Vrstili so se pozivi k prekinitvi ognja in pozivi k ukrepanju Varnostnega sveta. Vendar za zdaj ne kaže, da bo dosegel soglasje o resoluciji ali kakšnem drugem ukrepu, ki jih ima na voljo, še posebej v luči prihajajoče izraelske ofenzive na Gazo.
Slovenija od 1. oktobra sodeluje pri razpravah v Varnostnem svetu kot opazovalka, pri čemer lahko le spremlja dogajanje, ne more pa sodelovati. To bo lahko počela kot članica od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025. "Vendar če bi lahko povedali svoje mnenje, bi med drugim povedali, da Varnostni svet mora ukrepati. Prav tako bi ostro obsodili napade na Izrael ter pozvali k premirju in nujni obnovitvi mirovnega procesa v smeri rešitve dveh držav, ko se položaj umiri," je dejal Žbogar.
KOMENTARJI (1610)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.