Po pokolih v Srbiji: en teden, 13.500 kosov neregistriranega orožja

V Duvaništu, nedaleč od Smedereva, se nahaja skladišče, kjer srbska vlada od 8. maja zbira neregistrirano orožje, ki so ji ga v sklopu akcije predali državljani. V razstavljeni zbirki se je v enem tednu nabralo približno 13.500 kosov orožja in več kot 2000 različnih minsko-eksplozivnih sredstev. Med njimi 1750 ročnih granat in bomb ter celo minometi, ostrostrelske puške in mitraljezi. Med njimi je tudi prva bomba, proizvedena v Srbiji.

Akcija, ki danes obeležuje en teden, bo trajala vse do 8. junija. Takrat bo srbska vlada orožje, ki ga bo zbrala, predala  podjetju Zastava v Kragujevcu, ki bo izdelalo novega in z njim oborožilo njihovo vojsko in policijo. 

Prebivalci države, ki jo je v preteklih tednih pretreslo več streljanj, lahko do konca akcije neregistrirano orožje oblastem predajo brez kakršnih koli sankcij – zanj ne bodo kazensko odgovarjali, prav tako ne bodo utrpeli nobenih drugih posledic, niti jim ne bo treba pojasnjevati izvora orožja. V primeru, da bodo oblasti pri posameznikih neregistrirano orožje našle po koncu akcije, pa jim grozijo veliko strožje kazni. 

Kot smo že poročali, srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je sicer že polno skladišče obiskal v nedeljo, izpostavlja, da je bilo največ orožja v Duvanište pripeljanega iz Beograda, sorazmerno s številom prebivalcev pa so največ zbrali v Novem Sadu, Šabcu in Sremski Mitrovici. 

Ne gre za prvo tako akcijo, odziv pa je prvič presenetljiv

Ob tem so pristojni in organi pregona nad odzivom presenečeni. Kot pojasnjuje Saša Džordžević iz mednarodne pobude proti organiziranemu kriminalu, je bil namreč odziv na pretekle akcije razmeroma majhen. Z njimi so začeli po atentatu na srbskega premierja Zorana Džindžića leta 2003. 

V zadnjih osmih letih, torej od leta 2015, so širom države izvedli štiri podobne akcije predaje oziroma legalizacije orožja. "Vsakič so državljani policiji predali manj opreme," pojasnjuje Džordžević. Ocenjuje, da je bilo razlogov za to več – poleg slabo zastavljene kampanje tudi zaradi časovnega okvira, saj je zbiranje potekalo poleti.

Izpostavlja tudi dejstvo, da državljani srbski policiji ne zaupajo. "Nezaupanje v državne institucije pa lahko vodi v splošno nevarnost," dodaja. Državljani so namreč neregistrirano orožje, namesto da bi ga predali policiji, metali v zabojnike, rečne struge in gozdove. Med njimi so bile tudi še neaktivirane bombe.

Po zadnjih ocenah beograjskega Centra za varnostno politiko si 90 odstotkov vsega orožja na Balkanu (nelegalno) lastijo državljani. V Srbiji in Črni gori si, statistično gledano, vsakih 100 prebivalcev lasti 40 kosov orožja, kar je nad povprečjem balkanskih držav. 

Odločitev sprejeli po dveh strelskih pohodih

Srbska vlada se je za zagon akcije Predaj orožje odločila po več streljanjih v državi. Med temi sta najbolj odmevali prvi dve iz začetka maja, in sicer strelski pohod 13-letnika po beograjski šoli ter strelski pohod 20-letnika v vasi Mladenovac. 

Osnovnošolec je v napadu 3. maja, ko je v šolo prišel oborožen z očetovim orožjem, najprej ustrelil varnostnika, nato pa vstopil v šolo in začel streljati na učence in sošolce, ubil devet otrok ter eno odraslo osebo. Ena izmed hudo ranjenih deklic je poškodbam glave podlegla danes, 12 dni od napada. 

Dan po streljanju na osnovni šoli pa je Srbijo pretresla nova tragedija. 20-letnik je z avtomatskim orožjem in pištolo v treh vaseh blizu Mladenovca ubil osem ljudi, med njimi tudi policista in svojo sestro. Ob tem je še 14 ljudi ranil, med njimi so bili večinoma mladi. Po pokolu je pobegnil, policija pa ga je v obsežni operaciji prijela blizu Kragujevca.