Plinovod Severni tok 1 so ponovno zagnali v četrtek zjutraj, kot je bilo sicer tudi predvideno, poroča nemški Deutsche Welle. Plinovod je bil namreč zaradi letnih vzdrževalnih del zaprt 10 dni.
Po navedbah družbe Nord Stream, ki je v večinski lasti Gazproma, pa dobava plina preko plinovoda dosega okoli 40-odstotno zmogljivost, kar je enako kot pred začetkom popravil, navaja ruska tiskovna agencija Tass. Tolikšno zmogljivost je plinovod dosegel v drugi uri po ponovnem odprtju, vendar se ta lahko po navedbah podjetja danes tekom dneva še spreminja.
Zemeljski plin se je takoj po ponovnem zagonu plinovoda, do česar je prišlo ob 7. uri po moskovskem času, pocenil. Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF na borzi ICE za dobavo v avgustu je bilo tako treba zjutraj odšteti 145 evrov za megavatno uro, kar je bilo 6,5 odstotka manj kot v sredo. Cena je nato zopet narasla in se trenutno giblje pri okoli 150 evrih za megavatno uro, koliko je bilo za plin treba odšteti tudi ob današnjem odprtju borze.
Gazprom je vzrok za nižjo dobavo pripisal pokvarjeni turbini, ki jo je podjetje Siemens poslalo na popravilo v Kanado. V Nemčiji so takšna pojasnila zavrnili in ocenili, da Moskva zaradi sankcij Zahoda kot povračilni ukrep krči plinsko dobavo. Omenjena turbina je zdaj na poti v Rusijo, kamor bi lahko prispela že v nedeljo. Tako Gazprom kot ruski predsednik Vladimir Putin sta poudarjala, da je turbina ključna za delovanje kompresijske postaje Portovaja, a da nimajo nobenih zagotovil, da bo do vrnitve turbine zares prišlo. Vseeno je Putin v okviru obiska Irana ta teden zagotovil, da "je Gazprom izpolnil, izpolnjuje in bo izpolnil vse svoje obveznosti".
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v sredo potrdila, da je turbina že na poti in bo pravočasno v Rusiji, zato je poudarila, da ni izgovorov, da Rusija ne bi dobavljala plina. Evropa sicer še vedno čaka na popolno vrnitev dobave ruskega plina. Skrbi jo namreč, da bi se Rusija odločila zapreti svoje cevi ali pa dobavo zmanjšati na minimum. S tem bi se energetska kriza še poslabšala. Nemčija je medtem Kremelj že obtožila, da energijo uporablja kot orožje. "Moskva dobavo žita in energije uporablja kot orožje, zato moramo biti še toliko bolj odločnejši pri svoji zaščiti," je v začetku tedna dejal nemški kancler Olaf Scholz. V sredo so nemške zaloge plina po uradnih ocenah znašale okoli 65 odstotkov.
Rusija zmanjšuje dobavo plina
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer za težave z oskrbo okrivil Zahod in sankcije, ki so jih države zahodnega bloka uvedle proti Rusiji. Nemški Siemens je sicer v svojem obratu v Kanadi opravil vzdrževanje Gazpromove turbine, a podjetje je sprva dejalo, da turbine zaradi sankcij proti Rusiji ne sme prepeljati nazaj v Rusijo. Kasneje pa je Kanada sporočila, da dovoljuje prevoz turbine v Nemčijo.
Energetski velikan Gazprom, ki je pod nadzorom Kremlja, je v odgovor na uvedene sankcije konec maja zmanjšal izvoz plina prek Severnega toka 1 na 40 odstotkov siceršnje običajne zmogljivosti.
Tiskovni predstavnik podjetja Severni tok AG je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da je zadnja količina dobavljenega plina enaka kot pred obdobjem vzdrževanja, kar ustreza približno 40 odstotkom največje zmogljivosti dobave.
Evropska komisija je države EU v sredo pozvala, naj v prihajajočih zimskih mesecih zmanjšajo svoje povpraševanje po zemeljskem plinu za 15 odstotkov in ji omogočijo posebna pooblastila, da lahko v primeru popolne prekinitve dobave ruskega plina izsili potrebno zmanjšanje povpraševanja. "Rusija energijo uporablja kot orožje, zato mora biti Evropa v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za delno, večjo ali popolno prekinitev oskrbe z ruskim plinom, pripravljena," je dejala Ursula von der Leyen.
Zmanjšanje dobave plina ima za več držav lahko katastrofalne posledice
Severni tok pod Baltskim morjem je bil zaprt od 11. julija, zaradi česar so bili v največjem evropskem gospodarstvu, kjer so močno odvisni od ruskega plina, pod velikim pritiskom.
Popolno zaprtje plinovoda ali veliko zmanjšanje dobave iz Rusije v Nemčijo bi lahko imelo katastrofalne posledice, ki bi vodile v zaprtje tovarn, gospodinjstva pa se ne bi imela s čim ogrevati. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v sredo opozoril, da bi prekinitev dobave plina lahko znižala letošnji nemški bruto domači proizvod za 1,5 odstotka.
Po mnenju strokovnjakov že 40-odstotna dobava v Evropi ne bo zadoščala za pokritje vseh energijskih potreb to zimo.
V Avstrijo in Italijo danes več ruskega plina, Madžarska v nakup dodatnih količin
"Po desetdnevnem vzdrževanju plinovoda Severni tok 1 bo družba OMV spet prejemala več plina. Ruska energetska družba Gazprom je potrdila, da naj bi v četrtek pritekla približno polovica dogovorjene količine plina," so sporočili iz družbe OMV.
Gazprom je OMV sporočil, da se bo pretok plina s tem vrnil na raven pred desetdnevnimi vzdrževalnimi deli na plinovodu, ki so se končala danes. V času vzdrževalni del je OMV iz Rusije prejela tretjino naročenega plina. V Avstrijo je sicer večina plina dobavljenega preko Ukrajine in ne plinovoda Severni tok 1.
Večje dobave plina se obetajo tudi zahodni sosedi. Gazprom je namreč Italiji obljubil, da bo povečal dnevne pošiljke plina. Po napovedih naj bi danes državi dostavili okoli 36 milijonov kubičnih metrov plina. Pred tem pa je Gazprom v zadnjih dneh Italiji dobavil približno 21 milijonov kubičnih metrov plina. Iz Enija so ob tem sporočili, da bo zagotovil več informacij, če bo prišlo do "bistvenih sprememb".
Italija je bila pred izbruhom vojne v Ukrajini močno odvisna od plina iz Moskve. Skoraj 40 odstotkov plina je prejela iz Rusije.
Italijanska vlada se je zato odločila zmanjšati odvisnost od Rusije in začela iskati nove vire plina. Nedavno je dosegla dogovor z Alžirijo o dobavi dodatnih količin zemeljskega plina.
Pri ruskem plinu pa vztrajajo na Madžarskem. Tamkajšnji zunanji minister Peter Szijjarto je danes odpotoval na delovni obisk v Moskvo, kjer se je sestal s predstavniki ruskega ministrstva za energijo ter ministrstva za industrijo in trgovino. Madžarska vlada je Szijjarta namreč zadolžila, da državi zagotovi dodatnih 700 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Po podatkih madžarskega upravljavca plinovodov FGSZ ta količina predstavlja približno 6,7 odstotka porabe zemeljskega plina na Madžarskem v letu 2020.
Szijjarto se je v Moskvi srečal tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Slednji je na novinarski konferenci po srečanju dejal, da bo Moskva preučila prošnjo Budimpešte za več plina, saj si Rusija prizadeva za razvoj strateških vezi z Madžarsko.
KOMENTARJI (221)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.