Proga Câble 1 (C1) bo povezovala jugovzhodna predmestja Créteil in Villeneuve-Saint-Georges s progami podzemne železnice pariškega metroja. To bo omogočalo, da bodo lahko potniki 4,5 kilometra prepotovali v le 17 minutah, kar je pol manj, kot ga za to pot potrebujejo za vožnjo z avtobusom. Gradnja se bo začela že letos, žičnica pa bi se naj za potnike odprla leta 2025, je po poročanju Euronewsa dejal generalni direktor regionalne prometne uprave IDF Mobilites Laurent Probst.
Gondola sicer ni bila edina možnost na mizi pariških mestnih načrtovalcev. Ti so se nmreč odločali tudi med povečanjem števila avtobusov na določenih območjih, izgradnjo novega mostu, ki bi omogočil neposredno povezavo s postajo podzemne železnice Créteil Pointe du Lac, in izboljšanjem prometnih povezav do druge bližnje postaje.
Čeprav Pariz ni tako gorat kot večina drugih mest, ki se zanašajo na žičnice, kot je na primer bolivijski La Paz, pa je v prid žičnice pripomogla zapletena geografija Créteila. Območje namreč prečkajo avtocesta, proga hitrih vlakov in železniško dvorišče, zaradi česar bi bilo težko postaviti tipične nadzemne možnosti, kot so tramvajske proge. S preskokom čez vrh ovir pa bi žičnica lahko ponudila cenejšo rešitev, ki je ocenjena na 132 milijonov evrov.
Pariška žičnica C1 sicer ne bi bila prva mestna žičnica v Franciji. Leta 2016 je 460 metrov dolgo žičnico, ki povezuje soseske čez reko, odprlo že mesto Brest. Poleg slednjega in bolivijskega La Paza bi se tako Pariz z izgradnjo C1 pridružil peščici mest, ki za javni prevoz uporabljajo žičnice. Med njimi sta še Medellin v Kolumbiji in Bolzano v severni Italiji.
Če bo novi žičniški sistem uspešen, pa bi temu območju nato sledila še regija Ile-de-France, ki obkroža Pariz. Tam naj bi postavili do dvajset žičniških prog, ki so trenutno še v obravnavi.