"Mislim, da smo vam našli ledvico," se 53-letna Towana Looney spominja besed zdravnice, ki so ji spremenile življenje. Bila je začudena, ko je izvedela, da gre za prašičjo ledvico. Looney ni bila kandidatka za transplantacijo človeške ledvice: "Nisem imela druge možnosti. To je bila moja zadnja, saj je v moji krvi 100 odstotkov protiteles. Zato ne bi mogla prejeti človeške ledvice. "
To pomeni, da bi bilo zelo zelo težko, skoraj nemogoče, najti popolnoma kompatibilen organ. Poskusili so vse. 25. novembra letos je tako uspešno prestala – eksperimentalen poseg – in postala prejemnica gensko spremenjene prašičje ledvice.
To je nov začetek, je dejala po operaciji: "Že občutek, kako je kri zaokrožila po telesu, je bil izjemen. Energija, ki sem jo začutila, je bila izjemna. Da imam delujoč organ in da to čutim, je neverjetno. Ko nisi uriniral sedem let in pol."
"Bilo je izjemno. Ledvica je postala rožnata in bila videti kot človeška ledvica. Proizvedla je urin v samo nekaj minutah. Ko smo jo (pacientko) zvečer videli, smo vsi opazili. To je ta čudežna sprememba pri teh pacientih po presaditvi. Dobijo rožnata lička, videti so živi," razlaga njen zdravnik.
Če bi njeno telo ledvico zavrnilo, bo 53-letnica lahko nadaljevala zdravljenje z dializo. Znanstveniki upajo, da bi s presaditivijo živalskih genetsko spremenjenih organov lahko pomagali bolnikom, ki pogosto več let čakajo na organe. Toda ta metoda sproža tudi polemike, kako varne so te presaditve na dolgi rok, pa tudi, kako etično je vzgajanje živali za transplantacijo.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.