Po odločitvi sodišča o Navalnem na ulicah Rusije nove množične aretacije

O tem bodo razpravljali zunanji ministri držav članic na zasedanju 22. februarja, so danes sporočili v Bruslju. Nedavni razvoj dogodkov v Rusiji potrjuje stalen negativen trend krčenja prostora za opozicijo, civilno družbo in neodvisne glasove, je sporočil visoki zunanjepolitičnih predstavnik EU Josep Borrell, ki bo v četrtek na obisku v Rusiji. V EU sicer razprava o novih sankcijah proti Rusiji poteka že od prejšnjega meseca.

Nemška vlada je danes sporočila, da je odprta za uvedbo dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi ravnanja z Navalnim. Tiskovni predstavnik vlade v Berlinu Steffen Seibert je dejal, da je kazen, na katero je bil obsojen ruski opozicijski voditelj, daleč od načel vladavine prava. Ob tem je ponovil poziv ruskim oblastem, naj Navalnega izpustijo.

Potem ko je sodišče odločilo, da bo Aleksej Navalni v zaporu ostal še dve leti in pol, so varnostne sile v torek zvečer zavzele vse glavne ulice in trge Moskve. Policisti, oboroženi in zaščiteni od nog do glave, so v strnjenih vrstah nastopili proti njegovim podpornikom, ki jih je bilo bistveno manj. Sporočali so enako, kot je sporočilo sodišče s svojo odločitvijo – da bodo utišali vse, ki se bodo zoperstavili oblastem. 

A protestniki niso utihnili. Tisti, ki se na ulice niso podali peš, so svoje nestrinjanje z vlado sporočali iz avtomobilov, ko so glasno trobili. 

V Moskvi je med protestniki in policisti izbruhnilo nasilje. Posnetki na družbenih omrežjih prikazujejo, da jih je policija tepla z gumijevkami, med tistimi, ki so jo skupili po glavi, je bil celo eden od novinarjev. 

Neodvisna organizacija OVD-Info, ki spremlja proteste, je sporočila, da je policija v Moskvi pridržala 1170 ljudi, 251 v Sankt Peterburgu, ostale pa v drugih manjših ruskih mestih, poroča BBC. Mnogi so bili pridržani še pred razglasitvijo odločitve sodišča.

Podobno se je zgodilo že v nedeljo, ko se je v Rusiji na protestih za izpustitev Navalnega, kljub opozorilom oblasti, da so nezakoniti, zbralo več deset tisoč ljudi. Policija je v poskusu zatrtja protestov po navedbah neodvisnih opazovalcev po vsej državi pridržala več kot 4400 ljudi, med njimi tudi ženo Navalnega Julijo.

Protesti v podporo Navalnemu so potekali tudi že v januarju. Navalni je namreč v priporu od 17. januarja, ko so ga zaradi tega primera prijeli in priprli takoj po vrnitvi iz Nemčije, kjer se je zdravil in okreval po zastrupitvi z novičokom v Rusiji avgusta lani. 

Ruske oblasti, ki množičnih aretacij niso komentirale, že dneve poskušajo na vse možne načine zatreti proteste v podporo Navalnemu. Med drugim nameravajo razporediti straže v šolah, ki bi zagotovile, da se mladi ne bodo več udeleževali protestov, je v torek poročal ruski časnik Kommersant. Posebej usposobljeno osebje naj bi se z mladimi pogovarjalo "v njihovem jeziku" in razpravljalo tudi o nedovoljenih shodih. Ker je veliko protestnikov mladih, so zdaj ruske šole pod večjim nadzorom. Po navedbah aktivistov za človekove pravice je bilo samo v nedeljo na protestih po vsej državi aretiranih 205 mladoletnikov. Kremelj se trudi doseči mlado generacijo, ki se glede protestov obvešča po družbenih omrežjih. 

Množični protesti v podporo Navalnemu predstavljajo enega najresnejših izzivov za Kremelj v zadnjih letih, nekateri na Zahodu pa pozivajo k novim sankcijam proti Rusiji. 

Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je danes pozval Moskvo k takojšnji izpustitvi vseh protestnikov, ki so jih v torek in v minulih tednih pridržali v Rusiji, "ker so uresničevali svojo pravico do mirnih zborovanj in izražanja". Tiskovna predstavnica urada Ravina Shamdasani je izrazila tudi globoko zaskrbljenost zaradi spremembe pogojne kazni Navalnega iz leta 2014 v zaporno. Spomnila je, da je Evropsko sodišče za človekove pravice že leta 2017 razsodilo, da je v tem primeru sodni pregon Navalnega neutemeljen, poroča STA. 

'Enega spravijo za zapahe, da bi prestrašili milijone'

Spomnimo. Sodnica Natalija Repnikova je včeraj sporočila, da je sodišče razsodilo v prid predloga zvezne službe za prestajanje kazni, da Navalnemu pogojno kazen iz leta 2014 zaradi poneverb spremenijo v zaporno, ker je večkrat kršil pogojno kazen, ko se ni javil pristojnim. Dodala je, da Navalni ostaja v priporu, dokler sodba ne bo stopila v veljavo, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Odredili so 3,5 leta zapora, bo pa sodišče upoštevalo čas, ki ga je že prestal v hišnem priporu, tako da bo podatkih njegovih sodelavcev v zaporu moral ostati približno dve leti in pol.

Navalni je na obravnavni poudaril, da je glavni namen postopka ustrahovanje nasprotnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Enega spravijo za zapahe, da bi prestrašili milijone," je dejal. Od sodnikov je zahteval, da ga takoj izpustijo, kot tudi vse politične zapornike. Znova je obtožil Putina, da je lansko poletje ukazal njegovo zastrupitev z živčnim strupom novičok.

Njegovi odvetniki so že napovedali pritožbo, njegovi sodelavci pa so po objavi odločitve sodišča pozvali k protestom v središču Moskve. "Naša država je padla v popolno nezakonitost, temu se moramo zoperstaviti," piše v tvitu, ki ga je objavil njegov protikorupcijski sklad, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Več držav, tudi Slovenija, pozvalo k njegovi takojšnji izpustitvi 

ZDA, Evropska unija, Velika Britanija, Nemčija in Francija so po odločitvi sodišča ponovile poziv Moskvi k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Navalnega. 

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je obsodil odločitev sodišča ter pozval k izpustitvi tudi več sto ruskih državljanov, ki so jih "neupravičeno priprli zaradi uresničevanja pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja".

Tudi Slovenija je zgrožena nad sodbo proti ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu, je prek Twitterja sporočilo zunanje ministrstvo. "Pozivamo k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi," so še dodali.

"Najostreje obsojam obsodbo Navalnega," je na Twitterju zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Rusijo pozivam k spoštovanju mednarodnih zavez ter k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi," je zapisala.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je tvitnil: "Ne sprejemamo sodbe – pravosodja se ne sme politizirati. Protestniki imajo pravico do mirnih protestov in do izražanja svojih stališč," je tvitnil.

Britanski zunanji minister Dominic Raab je odločitev sodišča obsodil kot neprimerno, saj je tarča žrtev zastrupitve namesto tistih, ki so za zastrupitev odgovorni. S tem po njegovi oceni Rusija ne izpolnjuje najbolj temeljnih zavez, ki jih je pričakovati od odgovorne članice mednarodne skupnosti.

Nemški zunanji minister Heiko Maas pa je odločitev sodišča na Twitterju obsodil kot grenak udarec temeljnim svoboščinam in vladavini prava v Rusiji. Spomnil je, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) že leta 2017 kritiziralo sodni pregon v tem primeru kot neutemeljenega.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na Twitterju zapisal, da je obsodba Navalnega nesprejemljiva. "Politična nesoglasja niso nikoli zločin. Pozivamo k njegovi takojšnji izpustitvi. O spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih svoboščin se ne pogaja," je zapisal. 

Moskva: Ukvarjajte se raje z lastnimi problemi

Moskva pa je zahodne države obtožila, da s pozivi k izpustitvi Navalnega kažejo, da so odmaknjene od realnosti.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da "ni nikakršnega razloga za vmešavanje v notranje zadeve suverene države". "Priporočamo jim, da se ukvarjajo z lastnimi problemi," je dejala po poročanju ruskih tiskovnih agencij.