Po novici o delni mobilizaciji v Slovenijo pribežalo povečano število Rusov

Od 24. februarja, ko se je začela vojna, pa do konca oktobra je vlogo za začasno zaščito vložilo 7978 državljanov Ukrajine, od tega 2805 otrok, vlogo za mednarodno zaščito pa 189 državljanov Ukrajine, od tega 44 otrok, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. V istem obdobju je Policija zabeležila 127 nedovoljenih prehodov meje s strani državljanov Rusije in 155 namer za podajo vloge za mednarodno zaščito, od tega je 26 otrok. 

"Povečano število nezakonitih vstopov državljanov Rusije smo zaznali po 21. septembru, ko je Rusija razglasila delno mobilizacijo. Povečano število beležimo predvsem v zadnjih dneh," pravijo na Policiji. Februarja in marca v Slovenijo ni nezakonito vstopil noben ruski državljan, aprila in maja sta vstopila po dva, junija in julija po en ruski državljan. Avgusta je nato število vstopov naraslo na 11, septembra na 12, oktobra pa je število poskočilo na 98. V zgolj prvih sedmih dneh novembra je v Slovenijo pribežalo 68 državljanov Rusije. 

Kot smo že poročali, so septembra Rusi zaradi Putinove napovedi mobilizacije množično bežali iz domovine. Letalske karte iz Moskve so bile razprodane, najcenejši leti iz ruske prestolnice v Dubaj pa so stali več kot 5000 evrov. Položaj Rusov, ki ne želijo sodelovati v vojni, je nedvomno težek, nekateri pa so, kot kaže, svojo srečo prišli iskat tudi v Slovenijo. Njihov status je, čeprav tudi sami bežijo pred vojno, drugačen od statusa državljanov Ukrajine. 

Ukrajinci na primer za nedovoljen prehod meje niso obravnavani, saj "v Sloveniji zaradi vojnih razmer iščejo mednarodno oz. začasno zaščito". Sicer pa državljani Ukrajine za vstop v Slovenijo tudi ne potrebujejo vizuma, hkrati pa je večina vstopov potekala preko notranjih meja, najpogosteje iz Madžarske, pojasnjujejo na Policiji. Rusi medtem v Slovenijo lahko vstopajo kot državljani tretjih držav, in sicer z veljavnim vizumom ali z veljavnim dovoljenjem za prebivanje. 

Rusi lahko zaprosijo le za mednarodno zaščito, Ukrajinci tudi za začasno

Glavna razlika med obravnavo ukrajinskih in ruskih državljanov je v tem, da Ukrajinci poleg tega, da lahko zaprosijo za mednarodno zaščito, zaprosijo tudi za začasno zaščito. Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb je aktiviran v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, zlasti če obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo zmogel ustrezno obravnavati povečanega števila prošenj za mednarodno zaščito. Pri postopkih za mednarodno zaščito pa gre za individualno presojo razlogov za vsak konkreten primer.

Zaradi kriznih razmer v Ukrajini je Svet Evropske unije 4. marca letos sprejel odločitev o aktiviranju začasne zaščite razseljenih oseb v Evropski uniji, ki omogoča takojšnjo in začasno zaščito Ukrajincem, ki so se zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil izselili 24. februarja ali kasneje. 9. marca je nato sklep o začasni zaščiti sprejela tudi Slovenija, uporabljati pa se je začel Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb. 

Državljani Ukrajine tako lahko koristijo pravice skladno s tem zakonom, osebe, na katere se ta zakon ne nanaša, pa so obravnavane skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti. "Osebe s statusom začasne zaščite in osebe s statusom mednarodne zaščite imajo primerljiv obseg pravic," pravijo na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM). 

Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita in je v enem mesecu od pridobitve statusa sklenila pogodbo o integracijskih aktivnostih, ima sicer še pravico do: nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih urada, denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, tečaja spoznavanja slovenske družbe, tečaja slovenskega jezika, enkratnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika, kritja drugih stroškov, povezanih z izobraževanjem, kritja stroškov prevodov, povezanih s priznavanjem in vrednotenjem izobraževanja na podlagi ustreznih dokazil, kritja stroškov, povezanih s priznavanjem in vrednotenjem izobraževanja, ko formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti, so še pojasnili na UOIM.

Poleg tega lahko osebe z začasno zaščito med trajanjem ali po prenehanju začasne zaščite zaprosijo še za mednarodno zaščito. 

Denarna pomoč: urad za program začasne zaščite porabil že več kot 13 milijonov evrov

Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je imel do 23. novembra letos v povezavi z aktivacijo Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb 13.275.043,40 eur stroškov.

Če državljani Ukrajine z začasno zaščito niso nastanjeni v nastanitvenem centru in so brez dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Slovenije dolžni in zmožni preživljati, so upravičeni do denarne pomoči. Višina denarne pomoči se določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka. Prvi odrasli vlagatelj dobi 100 odstotkov, enak delež dobi mladoletna oseba brez spremstva, vsaka naslednja odrasla oseba dobi 70 odstotkov, otrok do 18. leta pa 30 odstotkov. Mladoletnim osebam, ki so v Sloveniji s samo enim od staršev, se denarna pomoč poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka, pravijo na UOIM.

Če imajo dohodke in druge prejemke, se višina denarne pomoči določi tako, da se od višine denarne pomoči, ki bi pripadala, odšteje višina dohodkov in drugih prejemkov, prejetih v preteklem mesecu, in se družini določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov vseh družinskih članov in seštevkom dohodkov in drugih prejemkov vseh družinskih članov, prejetih v preteklem mesecu, pojasnjujejo.

Višina mesečne denarne pomoči za zasebno nastanitev se medtem določi glede na število družinskih članov osebe z začasno zaščito. Družine tako prejmejo med 100 in 250 odstotki od osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tisti, ki so nastanjeni v nastanitvenih centrih (trenutno je 111 oseb v nastanitvenem centru v Logatcu), pa imajo, če so brez dohodkov, pravico do žepnine, katere višina znaša 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Bi se lahko začasna zaščita razširila tudi na državljane Rusije?

Možnosti, da bi se začasno zaščito razširilo še na državljane Rusije, na ministrstvu za notranje zadeve trenutno ne vidijo. "Če bi  želeli, da bi tudi državljani Ruske federacije zaprosili za začasno zaščito, bi moral Svet EU s sklepom ugotoviti obstoj množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ruske federacije in aktivirati začasno zaščito, za kar pa je potrebna kvalificirana večina držav članic. Te možnosti pa zaenkrat glede na dane migracijske trende državljanov Ruske federacije ne vidimo, saj ni podanega množičnega prihoda razseljenih oseb, kot je v primeru Ukrajine," pravijo.

Dodatno so pojasnili še, da sklep Sveta EU temelji na pregledu stanja in obsega premikov razseljenih oseb, in sicer po oceni smotrnosti uveljavljanja začasne zaščite, upoštevajoč zmogljivosti za nujno pomoč in delovanje na terenu, ali neustreznosti takšnih ukrepov; in podatkih, prejetih od držav članic, Evropske komisije, UNHCR in drugih pomembnih mednarodnih organizacij. Direktiva množičen prihod definira kot prihod velikega števila razseljenih oseb v skupnost, ki prihajajo iz določene države ali geografskega območja, če je bil njihov prihod v skupnost spontan ali s pomočjo npr. evakuacijskega programa.

Države članice imajo sicer možnost razširiti začasno zaščito, ampak le v primeru, da so razseljeni iz istih razlogov in iz iste matične države ali regije. Skladno z navedenim pa Slovenija začasne zaščite ne more razširiti na državljane Ruske federacije, ki pridejo iz Ruske federacije. "Pri tem pojasnjujemo tudi, da so lahko sicer nekateri državljani Ruske federacije že sedaj upravičeni do začasne zaščite v Sloveniji, če so imeli v Ukrajini dovoljenje za stalno prebivanje in izkažejo, da se ne morejo vrniti v izvorno državo ali regijo na varen in trajen način, ali kot družinski člani ukrajinskih državljanov. Pri tem zanje veljajo enaki pogoji kot za državljane Ukrajine, in sicer da so v Ukrajini bivali do 24. 2. 2022 in jo na ta dan ali kasneje tudi zapustili," so razložili.