
"Medtem ko to pišem, ga nocoj prisilno peljejo v Haag. To ni pravičnost – to je zatiranje in preganjanje," je v sporočilu zapisala Sara Duterte. Ob tem je kot krivično označila dejstvo, da njenemu očetu ne pustijo, da bi uveljavljal svoje pravice pred domačimi sodišči.
Podobno je policistom v priporu dejal sam Rodrigo Duterte. "Če sem storil greh, mi sodite pred filipinskimi sodišči," je dejal v videoposnetku, ki ga je objavila njegova mlajša hčerka Veronica. Na posnetku je videti bivšega predsednika, kako od policistov zahteva, naj mu pokažejo pravno podlago za njegovo prijetje.

Filipinska policija je ukrepala, potem ko je Interpolova pisarna v Manili davi prejela kopijo naloga ICC za pridržanje nekdanjega voditelja, so sporočili iz predsedniške palače. Duterteja, ki je Filipine vodil med letoma 2016 in 2022, so prijeli na mednarodnem letališču po vrnitvi z obiska v Hongkongu. Zadrževali naj bi ga v bližnjem vojaškem oporišču.
Iz urada aktualnega predsednika Bongbonga Marcosa, čigar vlada je v preteklosti vztrajala, da ne bo sodelovala s preiskovalci ICC, so danes sporočili, da so dolžni nuditi podporo Interpolu, če bi ta zanjo zaprosil.
Zaradi ločenih volitev za predsedniški in podpredsedniški Sara Duterte opravlja funkcijo podpredsednice, četudi je politična nasprotnica Marcosa, sicer sina nekdanjega diktatorja, ki je otočju vladal med letoma 1965 in 1986.
ICC je celovito preiskavo filipinske vojne proti drogam odprlo leta 2021. Sodniki v Haagu so takrat ocenili, da Dutertejeve kampanje ni mogoče označiti za legitimno operacijo kazenskega pregona ter da usmrtitve posameznikov niso legitimne in tudi niso zgolj ekscesi v sicer legitimni operaciji.
Tožilstvo ICC ocenjuje, da je bilo med omenjeno kampanjo ubitih med 12.000 in 30.000 ljudi. Večinoma naj bi šlo za moške iz revnejših skupnosti.
Dutertejeva glavna obljuba pred izvolitvijo je bila, da bo Filipine rešil težav z drogami. Policiji je med drugim javno naročil, da lahko ubije domnevne preprodajalce drog, če je ogroženo življenje njenih pripadnikov.
Nekdanji voditelj, ki se zaradi ustavnih omejitev ni mogel potegovati za nov mandat, je še vedno zelo priljubljen v delu filipinske javnosti. Politično se še ni upokojil, saj je kandidat na majskih lokalnih volitvah za vrnitev v županski stolček v kraju Davao.
Filipini so pod Dutertejem leta 2019 sicer izstopili iz ICC, ravno zaradi predhodne preiskave ICC na to temo. A pri ICC vztrajajo, da so kljub temu pristojni za zločine, storjene na Filipinih v času, ko je ta država še bila članica sodišča.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.