Sinwar, politični vodja Hamasa, ki naj bi se skrival v podzemlju v Gazi, se že dolgo ni pojavil očem javnosti. In očitno tudi še ne namerava, saj je svojemu zavezniku Nasrallahu raje napisal pismo in še enkrat potrdil, da je Hamas zavezan poti upora, ki jo je pred njim začrtal že pokojni Ismail Hanija.
Obljubil je tudi, da bo še naprej branil islamske svete kraje, zlasti mošejo Al Aksa, vse "dokler okupatorji ne bodo izgnani in izkoreninjeni z naše zemlje ter bo vzpostavljena naša neodvisna država s popolno suverenostjo in glavnim mestom Jeruzalem". Napad 7. oktobra pa je označil za eno "najbolj častnih bitk v zgodovini palestinskega ljudstva".
Pismo, ki so ga na Telegramovem kanalu delili borci Hezbolaha, je sicer namenjeno zahvali za nenehni boj Hezbolaha proti Izraelu. Sinwar se je prvič oglasil v začetku tedna, ko je po poročanju Hamasovega kanala na Telegramu čestital alžirskemu predsedniku Abdelmadžidu Tebbounu za zmago na volitvah. Naslednji dan naj bi napisal še pisma vsem tistim, ki so izrekli sožalje za smrt Hanije. Konec tedna je sledilo najpomembnejše pismo, pismo Nasrallahu, poroča CNN, ki ni mogel neodvisno preveriti, ali je avtor pisem resnično Sinwar.
"Poskuša povedati, da je tukaj, da je živ in da ima veliko pristojnosti," je dejal Muhammad Shehada, pisatelj in analitik iz Gaze. "Ves čas je na tekočem in se zaveda vsega, kar se dogaja zunaj Gaze. Želi pokazati, da je sposoben delovati na več frontah, na domači fronti v Gazi in na diplomatski fronti."
In ciljno občinstvo teh pisem bi lahko bil predvsem Izrael, kateremu želi Sinwar pokazati, da je kljub prizadevanjem, da bi ga našli, še vedno sposoben nadaljevati svoje delo brez vmešavanja. Druga ciljna skupina pa je po mnenju Shaheda Hamas, vključno s skeptiki znotraj gibanja ali celo posredniki, kot so Katar, ZDA in Egipt. Slednji namreč močno dvomijo, da Sinwar delo vodje lahko opravlja iz predorov v Gazi.
Sinwar je postal politični vodja militantne skupine, potem ko je bil Hanija julija umorjen v iranski prestolnici Teheran. V odnosih z Izraelom velja za bolj trdega in nepopustljivega kot njegov predhodnik, zavzema pa se za tesnejše sodelovanje z Iranom in zavezniškimi islamističnimi skupinami. "V gibanju ga dojemajo kot pragmatičnega, a hkrati tudi zelo nepredvidljivega in impulzivnega," je pojasnil Shehada.
