Po desetletju konec vladanja maroške islamistične Stranke za pravičnost in razvoj

Stranka PJD je glede na do sedaj preštete glasovnice prejela le 12 poslanskih mandatov, v dosedanjem sklicu 395-članskega parlamenta pa jih je imela kar 125. Gre za povsem nepričakovan poraz, saj so analitiki pred volitvami napovedovali, da bo stranki vendarle uspelo zadržati večino in oblikovati naslednjo vlado. Ankete v predvolilnem času so sicer v Maroku prepovedane in očitno se je volja volivcev spremenila ravno v tem času.

Letos so prvič pripravili parlamentarne volitve skupaj z lokalnimi, da bi tako povečali volilno udeležbo. Po podatkih maroškega notranjega ministrstva je bila v sredo nekaj več kot 50-odstotna, večja kot na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2016, ko je bila 43-odstotna. A leta 2015 je bila udeležba na lokalnih volitvah višja, saj je bila 53-odstotna.

Slavje koalicije liberalnih strank

Na volitvah so se močno okrepili liberalni tekmeci, ki so blizu kraljevi palači. Nacionalni neodvisni zbor (RNI) bo dobil 97 poslancev, Stranka za verodostojnost in modernost (PAM) pa 82. Sledi sredinska stranka Istiklal oziroma Neodvisnost, ki ji je z 78 osvojenimi poslanskimi sedeži uspela velika vrnitev – doslej so imeli 32 sedežev.

Stranka RNI je sicer doslej sodelovala v vladni koaliciji, v kateri je bila manjša stranka. Vodi jo milijarder Aziz Ahanuš, ki naj bi bil blizu kralju Mohamedu VI. Glavno opozicijsko stranko PAM pa je ustanovil Fuad Ali El Hima, ki je trenutno kraljev svetovalec.

Državo še vedno vodi kralj

V tej državi z okoli 36 milijoni prebivalcev ima sicer glavno besedo še vedno kralj, ki se je leta 2011 sredi arabske pomladi pod pritiskom ulice odrekel nekaj pristojnostim. Z ustavno reformo se je izognil usodi, ki je doletela avtokratske voditelje v nekaterih drugih arabskih državah, na primer v Tuniziji, Egiptu in Libiji. Tedaj je oblast v Maroku prevzela stranka PJD, ki je vse odtlej vodila koalicijske vlade.