Po Castillovi odstavitvi in aretaciji je zaprisegla nova perujska predsednica

Po aretaciji Pedra Castilla je na položaj nove predsednice prisegla 60-letna pravnica in dosedanja podpredsednica Dina Boluarte, ki naj bi na čelu države ostala do konca Castillovega mandata julija 2026. Po nastopu položaja je pozvala k dialogu vseh političnih sil, državljane pa k enotnosti.

Politični kaos se je v Peruju sicer začel že kmalu po tem, ko je Castillo, sicer podeželski učitelj, pred 18 meseci presenetljivo zmagal na volitvah. Vrh pa je kaos dosegel v sredo z že tretjim poskusom ustavne obtožbe proti Castillu. 53-letni levičarski voditelj Castillo je tik pred predvidenim glasovanjem sporočil, da razpušča parlament, napovedal vzpostavitev izredne vlade in vladanje z dekreti ter uvedel policijsko uro in številne druge ukrepe.

Pri tej naznanitvi med vladajočo elito ni dobil podpore. S položajev je odstopilo več ministrov in tudi perujski veleposlanik pri Organizaciji ameriških držav (OAS). Po poročanju EFE je celo Castillov odvetnik Benji Espinoza sporočil, da predsednika ne bo več zastopal.

130-članski parlament je nato izglasoval njegovo odstavitev s kar 101 glasom podpore. Castillov poskus razpustitve parlamenta so obsodili iz različnih političnih strank. Levičarska poslanka Ruth Luque je dejala, da gre za očiten poskus državnega udara po vzoru tistega iz leta 1992, ki ga je izvedel bivši predsednik Alberto Fujimori, ki je tudi sam končal v zaporu.

Castillov poskus samovlade je bil dokončno obsojen na propad, ko sta poveljstvi vojske in nacionalne policije sporočili, da ne bosta sodelovali pri dejanjih, ki niso v skladu z ustavnim redom. Ustava namreč pravi, da lahko predsednik razpusti kongres le, če ta dvakrat zapored ne potrdi njegovega seznama ministrov.

Poslanci so sicer v ustavni obtožbi navedli, da so Castilla odstavili zaradi njegove moralne nesposobnosti voditi državo. Castillo je tako postal že tretji predsednik Peruja, ki je moral položaj zapustiti na podlagi teh argumentov. Peru je imel leta 2020 v samo petih dneh kar tri predsednike.

Bivšega predsednika so nato po nalogu posebne ekipe tožilcev, ki se ukvarja s politično korupcijo, zadržali v policijskem pridržanju. Preiskujejo ga zaradi upora proti državi. Po njegovi aretaciji je  prišlo do manjših spopadov med podporniki Pedra Castilla in njegovimi nasprotniki, ki so oboji demonstrirali pred policijsko postajo. Policisti so skupine ljudi razganjali s solzivcem. 

Na dogajanje so se odzvale tudi vlade drugih držav. ZDA so po Castillovi razpustitvi parlamenta predsednika pozvale, naj svojo odločitev razveljavi, nato pa je iz Washingtona prišlo še sporočilo, da zanje več ni predsednik Peruja. "Zakonodajalci so sprejeli korektiven ukrep," je po odstavitvi Castilla dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price.

Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki je prav tako levičar in Castillov zaveznik, je medtem sporočil, da so za vse skupaj krive gospodarske in politične elite v Peruju, ki so po mnenju mehiškega predsednika proti Castillu nastrojene že od samega začetka. 

Prvi levičarski predsednik Kolumbije Gustavo Petro pa je ob dogajanju pozval k dialogu.

Castillo je v drugem krogu volitev junija lani s 50,12 odstotka glasov premagal desničarsko hčerko bivšega predsednika Keiko Fujimori. Tudi njo preganjajo zaradi korupcije. V Peruju je sicer zaslovel leta 2017, ko je vodil uspešno stavko za zvišanje plač na nacionalni ravni. Na volitve se je podal z obljubo boja proti korupciji.