
Ovidio Guzman-Lopez naj bi bil eden izmed najvišje rangiranih članov velikega narkokartela Sinaloa. Slednja je ena izmed največjih organizacij za trgovino z drogami na svetu. Po aretaciji, ki se je po poročanju BBC zgodila ponoči, so po mestu Culiacan izbruhnili nemiri.
V noči aretacije so pripadniki kartela blokirali ceste z gorečimi vozili, streljali na vojaške helikopterje in policijska vozila. Po navedbah enega od prebivalcev so se po aretaciji Guzmana, ki je bil ključni člen kartela Sinaloa, odvijali hudi večurni spopadi. "Ujeli so ga okoli 4. ure zjutraj in od takrat streljanje ni prenehalo. Nastala je prava zmešnjava – streljajo v zrak in poskušajo strmoglaviti helikopterje. Celotno mesto je v neredu," je dejal prebivalec.
Župan Juan de Dios Gamez je na Twitterju potrdil, da zvezne oborožene sile od zore izvajajo operacijo v Culiacanu, blokirali so tudi različne predele mest. "Prebivalce Culiacana prosimo, naj zaradi blokad, ki so se zgodile v različnih delih mesta, ne zapuščajo domov," je dejal.
Streli so zadeli letalo prevoznika Aeromexico, ki se je pripravljalo na vzlet iz Culiacana v Mexico City. Potniki in zaposleni na letalu niso bili poškodovani, a so jih streli dodobra prestrašili. Kmalu zatem so letališče zaprli. Zaprli so tudi vse šole ter druge izobraževalne ustanove. Člani kartela naj bi zasegli tudi reševalno vozilo Rdečega križa, odpeljali zdravstveno osebje iz bolnišnic, da bi oskrbeli svoje ranjene tovariše, grozili novinarjem in zasegli novinarska vozila.
Ovidia Guzmana so Mehičani že zaprli leta 2019, vendar so ga hitro izpustili, ko je kartel sprožil vsesplošno vojno. Predsednik Mehike Andres Manuel Lopez Obrador je bil zaradi tega deležen ostrih kritik, vendar je vztrajal, da je šlo za zaščito življenj civilistov. Preprodajalci so na primer v Culiacanu odprli ogenj na ljudi s strojnicami in jih več pobili ter grozili, da bodo s tem nadaljevali. Zaradi tega je vlada zvezne države Sinaloa tokrat ljudi pozvala, naj ostanejo doma.
Akcijo so sprožili, ker ameriško zunanje ministrstvo trdi, da imata skupaj z bratom Joaquinom v lasti 11 laboratorijev metamfetamina v Sinaloi, kjer proizvedejo približno 1300–2200 kilogramov droge na mesec.
Po poročanju BBC-ja so iz ministrstva sporočili, da Guzman-Lopez naroča umore nasprotnikov, preprodajalcev drog, ki mu "kradejo promet", ter naj bi celo naročil umor priljubljene mehiške pevke, ker ni želela peti na njegovi poroki.
Decembra so ZDA razpisale nagrado v višini do 5 milijonov evrov za informacije, ki bi jih pripeljale do njega ter njegovih treh bratov. Vsi bratje imajo v narkokartelu visoke in vodilne položaje, odkar njihov oče v ZDA prestaja dosmrtno kazen, potem ko je bil leta 2019 spoznan za krivega trgovine z mamili in pranja denarja. Do ponovne aretacije prihaja le nekaj dni pred vrhom severnoameriških voditeljev v Mexico Cityju, ki se ga bo udeležil tudi Joe Biden. Mehiškega predsednika bo namreč Biden skupaj s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem prihodnji teden obiskal v Ciudad de Mexicu.
Večni mamilarski problem v Južni Ameriki
Vojna proti mamilom, ki se nadaljuje brez pravih rezultatov, saj za vsako količini zaplenjenega mamila na ulice pride desetkrat več, je bila najhujša v Mehiki leta 2006, ko je vlada skušala kartele zatreti z vojsko. Posledica je bila 340.000 mrtvih v letu dni, mamila pa so še naprej preplavljala ameriški trg. Eno od žarišč mamilarskega nasilja ostaja Ciudad Juarez, ki je takoj čez mejo pri teksaškem El Pasu, kamor v nedeljo potuje Biden, da izpostavi probleme na južni meji.
Minulo nedeljo so morilci kartelov napadli zapor v Ciudad Juarezu, pri čemer je bilo ubitih skoraj 20 ljudi, 25 zapornikom pa je uspelo pobegniti. Naslednji dan je bilo med policijsko operacijo, ko so lovili prebegle zapornike, ubitih sedem ljudi.
Med mrtvimi je bil tudi Ernesto Alfredo Pinon, znan kot "El Neto", vodja tolpe, povezane s kartelom Juarez. Pinon, ki je bil leta 2010 obsojen na več kot 200 let zapora zaradi ugrabitve in umora, je bil po navedbah oblasti ubit v četrtek v streljanju z varnostnimi silami.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.