28. februarja leta 1986 so v Stockholmu umorili vodjo švedske socialdemokratske stranke in takratnega premierja Svena Olofa Joachima Palmeja, ko se je z ženo Lisbet Palme vračal domov po ogledu filma. Švedsko tožilstvo je po 34 letih sporočilo, da so identificirali glavnega osumljenca, ki pa je umrl že leta 2000, zato bodo zdaj preiskavo primera zaprli.
Palmeja so ustrelili v hrbet na eni najprometnejših in živahnih ulic v švedski prestolnici, zato je več kot ducat prič videlo morilca, ki so ga opisali kot visokega moškega. V več kot 30-letni preiskavi so zaslišali več kot tisoč ljudi, leta 1988 pa so za umor že obsodili Christerja Petterssona. Med postopkom za prepoznavanje osumljenca ga je kot morilca identificirala Palmejeva žena Lisbet, ki je bila v streljanju lažje ranjena, saj jo je oplazila krogla.
Petterssonova odvetniška ekipa se je na sodbo pritožila in uspela, zato so ga izpustili po treh mesecih zaporne kazni, ki bi morala biti dosmrtna. Niso imeli namreč ne motiva ne morilskega orožja (tega niso nikoli našli). Leta 1970 je Christer že ubil človeka z bajonetom, prijeli pa so ga, ker je bil podoben opisu moškega, ki naj bi se tisto noč "vedel sumljivo v bližini kinodvorane". Preden je leta 2004 umrl, se je še enkrat izrekel za nedolžnega.
Švedska obsesija, ki je rodila številne teorije zarote
Švedska kolektivna travma in obsesija z atentatom je rodila ogromno teorij, kaj se je zgodilo. Skovali so celo izraz Palmes sjukdom oziroma Palmejeva bolezen. Nekdanji južnoafriški policist je leta 1996 na primer trdil, da so Palmeja ubili zaradi njegove ostre kritike apartheida in financiranja stranke Afriški narodni kongres. Švedski preiskovalci so odpotovali v Južno Afriko, a niso našli dokazov za te trditve.
Z umorom je bil obseden tudi Stieg Larsson, slavni avtor trilogije Millenium. Ta se je več let, vse do svoje smrti leta 2004, obsesivno ukvarjal s primerom. Dr. Jan Bondeson, avtor knjige Kri na snegu: Umor Olofa Palmeja, je imel svojo teorijo. Prepričan je bil, da ima prste vmes orožarska industrija, natančneje švedsko podjetje Bofors, ki je z artilerijo oskrbovalo Indijo. Izkazalo se je, da so za pridobitev te pogodbe predstavniki podjetja podkupili več vplivnih politikov v Indiji, vpleten pa je bil tudi premier Rajiv Gandhi.
Švedska policija je intenzivno preiskovala tudi kurdsko separatistično skupino Kurdska delavska stranka (PKK), ki jo je Palme malo pred smrtjo razglasil za teroristično organizacijo. Leta 1987 je zaradi neuspeha pri raciji knjigarne, povezane s PKK, odstopil glavni preiskovalec Hans Holmér.
Tožilstvo: Uganka po 34 letih vendarle razrešena
Na današnji tiskovni konferenci švedskega tožilstva je glavni tožilec Krister Petersson dejal, da je morilec Stig Engstrom. "Verjamemo, da se je vedel tako, kot bi se vedel morilec," je povedal. Svoje pričevanje je večkrat spremenil, a policisti so sklepali, da gre za nezanesljivo pričo, ki si želi pozornosti medijev.
Med približno dvajsetimi pričami umora je bil tudi Engstrom, ki so ga švedski mediji skozi leta poimenovali Skandia Man, saj je delal za zavarovalnico Skandia. Na noč umora je delal nadure na sedežu podjetja, ki je bilo nedaleč stran od kraja zločina. Policija ga je kot osumljenca po poročanju BBC začela preiskovati šele leta 2018.
Prvi, ki ga je identificiral kot osumljenca, je bil švedski raziskovalni novinar Thomas Pettersson. Novinar je trdil, da je bil izurjen v rokovanju z orožjem in da je bil prijatelj z moškim, ki je imel v lasti zbirko revolverjev Magnum. Palmeja so ustrelili s .357 magnumom.
Pettersson, pozneje pa tudi policisti, so ugotovili, da je Engstrom lagal o dogajanju po smrti švedskega premierja. Trdil je, da se je trudil z oživljanjem, kar pa so ovrgle druge priče. Ko so policisti potrdili, da je bil spreten z orožjem, v zasebnem življenju pa zelo kritičen do Palmeja in leve politične opcije, prav tako pa je imel težave z alkoholom in denarjem, so se osredotočili nanj. Sin Olofa Palmeja Mårten Palme je Petterssonu povedal, da je v bližini kraja zločina videl moškega, ki se ujema z opisom Engstroma. Film so si namreč ogledali skupaj, potem pa je Mårten malo pred streljanjem s punco odšel v drugo smer.
Engstromova nekdanja žena je za časopis Expressen sicer povedala, da jo je policija zaslišala leta 2017, ampak da jim je dejala, da je Stig nedvomno nedolžen, "saj je bil prevelik strahopetnež, ki ne bi ubil niti muhe". Leta 1999 se je Engstrom, ki so ga posthumno identificirali za morilca, ločil od druge žene, junija leta 2000 pa je storil samomor. Star je bil 66 let.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.