Hrvaška še vedno skuša razjasniti podrobnosti incidenta, ki se je zgodil v četrtek zvečer v Zagrebu. Brezpilotni letalnik je z območja Ukrajine preletel Romunijo in Madžarsko ter nazadnje strmoglavil v Zagrebu.
Večji del letalnika se je zaril v zemljo. Preiskovalci so tako še vedno na terenu in ga bodo skušali izkopati. Pri tem bo sodelovala tudi vojska, saj želijo zagotoviti, da pri izkopavanju ne bo prišlo do nadaljnjih poškodb. To bi se sicer lahko zavleklo do jutri.
Razbitine bodo nato odpeljali na tajno lokacijo. Tam jih bodo analizirali strokovnjaki, ki bodo skušali pridobiti kakšne koristne podatke.
"Od trenutka, ko smo izvedeli za ta incident, že ves čas, včeraj in danes, analiziramo vsako podrobnost preleta, pot, po kateri je letel in vse v povezavi s tem objektom, tem brezpilotnim letalnikom. Zjutraj smo obiskali mesto padca, kjer potekajo preiskovalna dela. Obstajajo določene neznanke glede lokacije izstrelitve letalnika. Počakajmo, da iz zemlje izkopljemo sam letalnik in pridemo do vsebine. Upam, da bomo iz tega lahko videli veliko koristnih podrobnosti," je dejal minister za vojne veterane Tomo Medved.
Padanje izvidniškega drona proti Zagrebu so posnele tudi nadzorne kamere:
Preventivno evakuirali del bližnjega študentskega doma
V bližini kraja, kjer je padel dron, je nekaj restavracij, stanovanjskih zgradb in študentski dom z okoli 4500 študenti. "K sreči nihče ni bil poškodovan, je pa bilo poškodovanih okoli 40 avtomobilov na parkirišču," je zjutraj po ogledu kraja, kjer je padel brezpilotni letalnik sovjetske izdelave, dejal hrvaški premier Andrej Plenković.
Na terenu so poleg preiskovalcev tudi gasilci, ki odstranjujejo in režejo veje z bližnjih dreves. Pripadniki Hrvaške vojske pa čistijo teren, da bagerjem omogočijo lažji dostop do samega kraterja, v katerem so ostanki letalnika.
Na kraj je okoli 13. ure prispelo tudi vojaško gasilsko vozilo. Policija pa je razširila zavarovano območje okoli študentskega doma.
Zaradi odstranjevanja ostankov drona so iz dela študentskega doma, ki je najbližji mestu padca drona, evakuirali študente. "Dela bodo potekala do konca dneva, ko se bodo študenti lahko vrnili v svoje sobe," so sporočili iz študentskega doma. Evakuiranim študentom so omogočili dnevno bivanje v skupnih prostorih. Če del ne bodo zaključili danes, bodo z njimi nadaljevali jutri ob 7. uri. V tem primeru se evakuirani študenti ponoči ne bodo mogli vrniti v sobe.
Plenković: To bi lahko bila tudi Budimpešta, Bratislava ali Ljubljana
Še vedno pa ni jasno, komu je pripadal strmoglavljeni letalnik Tu-141 "Striž. "Vsi pravijo, da ni njihov, ampak da je od nekoga drugega," je po ogledu kraja, kjer je padel brezpilotni letalnik sovjetske izdelave, dejal hrvaški premier Andrej Plenković.
Šlo naj bi za izvidniški dron še iz časa Sovjetske zveze. Po besedah strokovnjaka za vojaško letalstvo, Tylerja Rogowayja, so Ukrajinci edini znani operater teh dronov. V času Krimske vojne leta 2014 naj bi jih Ukrajinci še nekoliko posodobili. Tu-141 sicer po videzu bolj spominja na raketo kot na tradicionalni brezpilotnik. So pa ukrajinske oblasti v petek sporočile, da brezpilotni letalnik ni njihov. Iz ruskega veleposlaništva v Zagrebu pa so zatrdili, da ruske sile tovrstnih brezpilotnih letal nimajo v svojem arzenalu že od razpada Sovjetske zveze leta 1991. Dodali so, da je bil dron izdelan na ozemlju Ukrajine.
Poudaril je, da bo Hrvaška govorila z ostalimi državami Nata, zato da se zagotovi boljše sodelovanje v prihodnje. "To bi se lahko zgodilo tudi v katerem drugem glavnem mestu ne le države članice Nata, pač pa tudi Evropske unije. To bi lahko bila tudi Budimpešta, Bratislava ali Ljubljana," je izpostavil.
Dejal je, da je treba pospešiti sodelovanje z namenom, da so države pravočasno obveščene, če se kaj takšnega zgodi. "Še vedno ne vemo, ali je šlo za naključje ali namero," je dodal.
Plenković je še dejal, da je ta incident poudaril nujnost bolj tesnega sodelovanja znotraj zveze Nato. V petek so iz Nata sporočili, da je njihova integrirana zračna in raketna obramba spremljala pot objekta, ki je na koncu strmoglavil v Zagrebu. Vendar pa o tem nihče ni obvestil Hrvaške. Prav tako je Plenković izpostavil, da je Nato izjavo podal šele po tem, ko so ga o incidentu povprašali novinarji.
"Takšno situacijo ne moremo tolerirati in ne bi se smela zgoditi. To je bila čista in jasna grožnja, na katero se je treba odzvati," je dejal Plenković. Pravi, da niti romunski niti madžarski predsednik nista vedela za padec brezpilotnika. "Ni bilo ne dobrega odziva ne prepoznavanja nevarnosti, niti komunikacije z drugimi državami na pravočasen in hiter način," je dejal Plenković.
V četrtek je okoli 23. ure v hrvaški zračni prostor vstopil brezpilotni letalnik vojaškega tipa. Po sedmih minutah je nato strmoglavil na zagrebški Jarun. Izvidniški dron je v hrvaški zračni prostor vstopil iz smeri Madžarske. Po do zdaj znanih podatkih je priletel iz Ukrajine, preden je padel na Zagreb, pa je preletel še Romunijo in Madžarsko.
Pred nekaj dnevi enak dron padel tudi v Ukrajini?
Pred nekaj dnevi je dron istega tipa padel tudi v Ukrajini, piše hrvaški Jutarnji list. Časnik piše tudi, da gre za dron nekdanje Rdeče armade. Po razpadu Sovjetske zveze jih je večina ostala v Ukrajini. Ukrajinske letalske sile so te drone leta 2014, ob izbruhu vojaških spopadov v Donecku in Luhansku, posodobile in jih uporabljale v bojih proti ruskim separatistom.