Plenković obsodil rusko agresijo: 'Hrvati dobro vemo, kako je biti napaden'

Dritan Abazović je Rusijo pozval, naj brezpogojno zapusti Ukrajino in vrne Kijevu zasedena ozemlja. "Preveč ljudi je umrlo, preveč domov je uničenih in preveč ljudi je moralo zapustiti domovino. To se v tem stoletju ne sme dogajati," je dejal.

Andrej Plenković je opozoril, da se posledice ruske agresije čutijo globalno, zato bi jo moral obsoditi ves svet. Spomnil je, da Hrvati dobro vedo, kako je biti napaden in kaj je potrebno za obrambo. Omenil je tudi, da bo Hrvaška kmalu postala del schengna, in poudaril pomen stabilnosti Bosne in Hercegovine.

Voditelje je nagovoril tudi pakistanski premier Mohamed Šebaz Šarif, ki je govoril predvsem o katastrofalnih poplavah, ki so prizadele njegovo državo. "40 dni in 40 noči nas je zalival bibličen dež in življenje se je za vedno spremenilo. Šoka se ne da opisati z besedami," je dejal.

Po podatkih ZN je zaradi poplav umrlo 1500 ljudi, osem milijonov ljudi je zapustilo domove, ogroženo je zdravje 33 milijonov, poškodovanih je 13.000 kilometrov cest, uničenih milijon hiš, štiri milijone kmetijskih pridelkov pa je odplavila voda.

Šarif je ob tem spomnil, da jih je narava napadla ne glede na to, da Pakistan ni med tistimi državami, ki spuščajo v ozračje veliko toplogrednih plinov, in je zaprosil za globalno pomoč.

Nastopi v Generalni skupščini se nadaljujejo tudi danes, pri čemer bo med drugimi na vrsti ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Splošna razprava, ki se je udeležujeta tudi predsednik Borut Pahor in zunanja ministrica Tanja Fajon, se bo končala v torek.

Poteka tudi veliko spremljevalnih dogodkov ob robu dogajanja. V petek je potekalo zasedanje na visoki ravni o boju proti pandemiji covida-19, kjer je vodja Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus prvič od izbruha pandemije lahko izjavil, da je mednarodna skupnost v dobrem položaju, da konča izredne razmere zaradi pandemije.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob tem pozdravil porast stopnje precepljenosti po svetu, a opozoril, da je ta v nerazvitih državah še vedno prenizka. Opozoril je tudi pred t.i. "pandemijo v senci" zaradi širjenja dezinformacij in zaradi zavračanja cepljenja.