Bosanske piramide: energetski fenomen ali dobičkonosna prevara?

Slabih 30 kilometrov pred Sarajevom se nahaja kraj Visoko. V mesto, ki je bilo pred vojno največji izvoznik tekstila in usnja v Jugoslaviji, se vsako leto zgrinja na desettisoče turistov, med njimi največ Slovencev. Želijo si ogledati bosanske piramide in tunele pod njimi, ki naj bi imeli zdravilno moč. Teorije o tem že dve desetletji uspešno širi Semir Osmanagić, bosanski 'Indiana Jones'.

"Piramide niso bile zgrajene kot grobnice za mrtve kralje ali faraone. Piramide so energetski stroji, ki jih je ustvarila inteligentna roka, da bi nam izboljšala življenje," je prepričan.

Čeprav so različni strokovnjaki potrdili njegovo odkritje, je večina geologov, arheologov in drugih znanstvenikov skeptična, češ da teh struktur ni gradil človek, temveč gre za naravne griče in formacije, ki so jih oblikovali geološki procesi, kot je erozija. Regija je znana po apnenčastih formacijah, zaradi katerih imajo hribi morda nekoliko piramidasto obliko. Poleg tega niso našli nobenih artefaktov ali ostankov, ki bi podpirali idejo o starodavni civilizaciji, ki je na tem območju gradila piramide. "Energijski" tuneli pod piramidami pa so po mnenju arheologov starodavni rudnik zlata. 

Osmanagić je diplomiral iz politologije in družbene ekonomije, magistriral na mednarodni ekonomiji, na Fakulteti za politične vede Univerze v Sarajevu pa je zagovarjal doktorsko disertacijo iz civilizacije Majev. Ker pa nima znanstvenega ozadja na arheološkem področju, ga pogosto označujejo za psevdoznanstvenika in prevaranta, ki populistično manipulira s podatki. Očitajo mu celo, da sam koplje rove za turistične in dobičkonosne namene, s svojim projektom pa ogroža dejanska arheološka najdišča na tem območju, kot so srednjeveški bosanski grad, rimske utrdbe in drugi antični ostanki. 

Že leta 2006 je skupina geologov iz Bosne in Hercegovine v poročilu ugotovila, da ni dokazov o človeškem posegu v nastanek hribov in da so formacije preprosto naravni pojavi. Štiri leta pozneje je Evropsko združenje arheologov (EAA) izdalo izjavo, v kateri je teorijo bosanskih piramid uradno označilo za "kruto prevaro". Združenje je kritiziralo trditve Osmanagića in njegovih somišljenikov ter jih označilo za psevdoznanost in zavajanje javnosti. 

Predstojnica katedre za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Katharina Zanier je februarja letos, ko bi Osmanagić moral gostovati v Ljubljani, za N1 poudarila, da ne gre za svetovno priznanega znanstvenika in raziskovalca, pač pa za "svetovno priznanega prevaranta". Po številnih kritikah so načrtovani dogodek, v okviru katerega naj bi Osmanagić predstavil svojo novo knjigo, v Ljubljani odpovedali.

Šprajc: Njegove ideje nimajo nobene osnove

"Semir Osmanagić je gotovo karizmatičen tip z veliko sposobnostjo prepričevanja, toda njegove ideje nimajo nobene osnove. To, da mu veliko ljudi verjame, seveda nič ne pomeni (ljudje marsikaj verjamejo, tudi v ploščato Zemljo – teh je, se mi zdi, danes celo več kot nekoč)," je za 24ur.com povedal Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije ter strokovnjak za majevsko arheologijo in mezoameriško arheoastronomijo.

Spomnil je, da so se že pred leti, ko so Osmanagićeve trditve prvič prišle v svetovne medije, nekateri geologi zelo iskreno zanimali za te hribe in tudi šli v BiH (celo iz ZDA), a so morali seveda ugotoviti, da tam pač ni piramid. 

"Hribi okoli Visokega so naravne geološke formacije, ne posebno redke, sestavljene iz konglomeratov in peščenjakov. Na razlagalnih tablah v Visokem piše, da naj bi bil to zelo kvaliteten beton, kar naj bi potrdili celo razni tuji inštituti, a nikjer ne piše, katere ustanove naj bi to bile. To je samo en primer Osmanagićevega zavajanja, ki je očitno tudi v trditvah, da so njegovo mnenje potrdili razni ugledni znanstveniki, ki pa so to demantirali."

Šprajc je "piramide" v Visokem tudi obiskal in nam poslal fotografije:

Ni nepomembno, še dodaja Šprajc, da je glavni hrib (Piramida sonca) videti kot piramida samo z dveh strani, medtem ko je na drugih straneh hrib povsem nepravilnih oblik. "To lahko vidite celo na Google Earthu." Kot trdi Osmanagić, so meritve pokazale, da je piramida z izjemno natančnostjo orientirana proti astronomskemu severu, kar je sicer res za Keopsovo v Egiptu, toda tako natančnih meritev v tem primeru sploh ni mogoče opraviti, ker gre za naraven hrib in ni prav nič jasno, kje naj bi bili vogali stranic. 

"Lahko vam zagotovim, da celo za mnoge dejanske piramide, če so porušene (in takšne med našimi raziskavami na območju Majev seveda najdemo), tega ni mogoče ugotoviti in zato tudi njihovih izvirnih orientacij ni mogoče določiti. To je možno šele, ko in če obliko stavbe razkrijejo izkopavanja. Kolikor vem, so v Visokem nekaj izkopavali, a gotovo niso nikjer odkrili vogalov piramide."

In za konec, še pravi Šprajc: kjerkoli so v preteklosti kaj gradili, najdemo arheološko vidne ali ugotovljive materialne ostanke. Ljudem je vedno kaj padlo z rok, kakšno orodje, pa najsi je bilo železno, bronasto ali kamnito, ali se jim je razbila kakšna posoda ipd. Na bosanskih piramidah niso našli nič takega, nobene kulture v najširšem smislu besede.

Osmanagić: Ničesar ne skrivamo

Osmanagić pravi, da ga kritike ljudi, ki se ne spoznajo na piramide, niti najmanj ne ganejo. Skrajno neresno se mu zdi, da nekdo po skoraj dveh desetletjih projekta in sedmih mednarodnih znanstvenih konferencah s 130 strokovnjaki, ki so potrdili njihovo odkritje, "iz pisarne v Ljubljani, Zagrebu ali Londonu govori, da piramid ni". 

Prizna pa, da je Šprajc – poleg njega – edini strokovnjak za piramide na Balkanu. 

Vse ljudi, s katerimi sem sodeloval, sem javno imenoval, zadeve se lahko zlahka preverijo. Pri nas ni nobenih skrivnosti, odgovarja na očitke. "Naš projekt je najbolj odprt arheološki projekt na svetu. Ljudi, ki nam ne verjamejo, stalno pozivam, naj pridejo k nam in se prepričajo sami. Lahko se vključijo v projekt, lahko delajo z nami ali sami. Če hočejo vzorce, jih lahko damo, lahko jih vzamejo sami. Tega jim ne bo omogočil nihče drug na svetu. Obstaja samo en pogoj – rezultate, ki jih dobijo, morajo deliti z nami, da jih mi lahko delimo s svetom! Mi smo – za razliko od arheologov, ki preiskujejo lokacije piramid in jih ljubosumno čuvajo samo zase, odprti za vse."

"Res je, obstaja poročilo iz Tuzle, ki zanika obstoj piramid," prikima Osmanagić in pojasni: "Trije inženirji geologije so prišli na začetku aprila 2005, ko je bilo še vse prekrito z gozdom. Spisali so poročilo, v katerem so zaključili, da je vse to naravno, s tem šli v javnost in to še danes uporabljajo za dokaz, da piramid ni. Mi smo z izkopavanjem začeli 15. aprila. Po 15 dneh smo med kopanjem našli betonske plošče v štirih nivojih! Poklicali smo jih nazaj, a niso več želeli priti, zanje je bila zadeva zaključena."

Na Šprajcev argument, da niso vidni vsi vogali stranic in je natančnost piramide torej nemogoče izmeriti, Osmanagić pove, da so severno stran piramide izmerili zato, ker je najlepše ohranjena. "Imate tri vogale, ki se lepo vidijo, ostali del je poškodovan, verjetno zaradi kakega potresa. Eno stranico definirata dva vogala in podnožje. Za meritve ne potrebujete štirih vogalov, ta dva vogala sta povsem dovolj, da lahko izmerite njeno orientacijo proti severu. Tega seveda nisem meril jaz, obstaja poročilo geodetskega zavoda BIH, kjer je točno pojasnjeno, kako so merili, kdaj, s katero opremo in kakšne rezultate so dobili."

Tudi večina majevskih piramid nima jasnih vogalov, opomni, prekrite so z zemljo in vegetacijo, ki jih uničuje. "V Egiptu je ena vrsta podnebja, tam je sončno, suho, brez dežja, brez zelenja, puščava. V Srednji Ameriki, BiH, na Kitajskem imamo štiri letne čase, pada dež, veter prinese prah, zemljo, semena ... in rasti začne vegetacija."

Starost bosanske Piramide sonca ocenjujejo na 29.200 let (plus/minus 400 let). Na vprašanje, ali so v njej kaj našli, Osmanagić hiti naštevati: "Našli smo obširno mrežo podzemnih tunelov, sedem vhodov vanje, zgradbe nad in pod zemljo, nivoje, prehode, križišča, komore, sobe, jezera, kvarčne kristale, energetske fenomene ... Tega ne dela mati narava, to dela inteligentna roka. Torej je nekdo imel tehnologijo za to. Našli smo artefakte, kose keramike, kovine iz poznega in zgodnjega srednjega veka, iz Bizanca, antičnega Rima, iz neolitika ... To seveda niso originalni graditelji piramid, a to nam govori, da so tuneli takrat že obstajali."  Človeških ostankov niso našli, a to ni nič nenavadnega, saj piramide niso služile kot grobnice, ponovi.

Kaj pa očitki, da vse to počne za turizem, za zaslužek? "O čem govorijo ti ljudje? Za raziskovanje piramid sem potrošil svoj zadnji dolar, vse sem vložil v to. Življenje me je nečesa naučilo – če grabiš, ne boš imel nikoli dovolj, stalno boš hotel več. Večji avto, večjo hišo, večji kredit ... več vsega, šel boš prek mrtvih. Ko pa daješ in deliš z drugimi, bo nekdo poskrbel zate."

S parkom Ravne je naš kraj postal mesto sprostitve uma in miru, še pove. "Iz blata smo naredili potoke, vodomete, nasadili smo cvetje, postavili 65 inštalacij, labirinte, ... Postavili smo teniška igrišča, terene za košarko, odbojko na pesku, šah ... prirejamo glasbene festivale, postali smo kulturna oaza. V našem parku ni alkohola, ki bi bil vir prihodka. K nam prihajajo mamice z otročki. Tukaj ni kričanja, ljudje so sproščeni, nasmejani. In kaj se je zgodilo? Prišla je nova sezona, ljudje vidijo park in namesto dve uri ostanejo dlje, pripeljejo prijatelje, pridejo večkrat na leto, uživajo! Tega si želimo, zato k vsemu pristopamo drugače. Ljudje vidijo, da smo dobronamerni, da tega ne delamo zaradi denarja."

Vstopa v park ne zaračunavajo, prav tako ne parkirnine ali vstopa na festivale. Za vstopnino v tunele morajo obiskovalci prvič odšteti 10 evrov, naslednjič pa le še 2,5 evra. "Mislim, da je to sprejemljivo. Ti tuneli imajo zdravilno moč, če bi bilo to nekje v Nemčiji, bi bila vstopnina 100 evrov," je prepričan. 

Od junija do oktobra letos jim je pri delu pomagalo okoli 200 prostovoljcev, v zadnjih 15 letih jih je prišlo že 4000 iz 64 različnih držav. Leta 2008 jih je obiskalo 10.000 ljudi, leta 2018 40.000, 2023 že 195.000 in letos kar 240.000. 

Slovenci so med njihovimi najljubšimi gosti. "Slovenci prihajajo od samega začetka. Niso neumni, prihajajo k nečemu zelo resničnemu in pomembnemu. In se radi vračajo. Če bi bila to prevara, bi ljudje k nam prišli enkrat in nikoli več," zaključi.