Petrinjci z dežja pod kap, po vaseh hodijo 'vojni dobičkarji'

"Prijavljenih je 22.061 primerov škode na objektih. Pregledali smo več kot 8000 objektov. Od pregledanih objektov je 20 odstotkov uničenih. Potres je prizadel več kot 116.000 prebivalcev. To so velike številke. Od 56 pregledanih šol je uporabnih 23. Neuporabnih je devet šol. Gre za veliko materialno škodo," je na današnji novinarski konferenci dejal Ivo Žinić, župan Sisaško-moslavške županije. Samo na občinskih cestah je za okoli 55 milijonov kun (7,27 milijona evrov) škode. 

Za prebivalce, ki so še vedno brez elektrike, vsak dan kuhajo približno 4000 obrokov. "Prve donacije so izčrpane ... Primanjkuje konzerv, prehranskih artiklov ... Takšne izredne razmere bodo trajale še dva, tri mesece," je dejal Žinić.

Prizadetim prebivalcem so doslej priskrbeli okoli 300 bivalnih zabojnikov in mobilnih hišk. A družin, ki potrebujejo streho nad glavo, je veliko več. "Imamo 783 potreb po takšnih objektih, to število pa bo doseglo tudi 1500," je dejal župan.

Z dežja pod kap: nov bivalni zabojnik pušča

Eden tistih, ki je že dobil bivalni zabojnik, je prebivalec vasi Gline Zlatko. V svojo hišo se ne more vrniti, saj je statično nevarna in je dobila "rdečo oznako". Kot pravi, še ne ve, ali to pomeni, da bodo morali njegovo hišo porušiti. Čez dan prebiva v kontejnerju, ki je postavljen na dvorišču pred hišo, ponoči pa prespi pri sosedu. 

Bivalni zabojnik so mu pripeljali pred tremi dnevi in spal bi tudi v njem, vendar ta, čeprav je nov, pušča. "Ko sem videl, da kontejner pušča, sem se počutil huje kot tisti dan, ko je bil potres," je za televizijo N1 dejal Zlatko.

V vasi so bili danes še vedno brez elektrike. Tako se Zlatko greje s pomočjo ognja, pogreša pa tudi sanitarije, saj tega bivalni zabojnik nima. 

V času potresa je bil na dvorišču, kjer je servisiral avtomobil. Kot pravi, se spominja bobnenja, ne pa tudi tega, kako se je rušila njegova hiša. 

'Vojna ni nič v primerjavi s tem'

Številne Petrinjce, ki so v uničujočem potresu ostali brez doma, so namestili v hotele na hrvaški obali. V hotelu v Crikvenici so začasno prebivališče dobile tudi tri gospe. 

"Moje stanovanje je zmečkano kot papir. Ostala sem brez vsega, kar sem po vojni zgradila," je za N1 dejala Jelena, ki upa, da se bo lahko čim prej vrnila v Petrinjo. "Samo, da se vrnemo v našo Petrinjo, pa naj bo, kar bo," pravi in poudarja, da ji je zdaj huje kot v času vojne. "Tisto ni nič v primerjavi s tem. Takrat smo se umaknili, ker so nas pregnali. To zdaj pa, tu ni življenja," je obupana. 

V Crikvenico je pred dvema dnevoma prispela tudi gospa Barica. "Tla se stalno tresejo in tako me je bilo strah, da sem, kjerkoli sem se znašla, enostavno imela občutek, da se pod mano vse trese," je dejala. Gospa sicer pravi, da je prvi šok za njimi, vendar pa je še vedno na pomirjevalih. "Hrepenimo samo po tem, da se preneha tresti in da se čim prej vrnemo v Petrinjo," je dejala gospa Barica.

Tudi gospa Zdenka pravi, da bi se rada vrnila v Petrinjo, a sama več nima energije za novo gradnjo. "Ko smo bili mladi, smo začeli od žlice, v vojni prav tako. Kljub temu smo se vrnili in se znašli, nismo imeli nič, na kar bi lahko sedli ali legli. Vse to smo zgradili, zdaj pa smo ostali brez vsega. V Petrinji bom sprejela vsakršno namestitev, ker nimam več moči, da bi sama gradila," je dejala. 

Po prizadetih krajih hodijo tudi vojni dobičkarji

"Ta potres je prizadel morda enega najhujših območij – socialno, demografsko, na vsak način opustošeno regijo, ki je najranljivejša," je dejal Boris Milošević, podpredsednik vlade in namestnik šefa štaba civilne zaščite, ki je zadolžen za odpravljanje posledic uničujočega potresa.

Kot je dejal, so se po vaseh pojavili kmetijski kupci, ki želijo od vaščanov precej pod ceno odkupiti živino. "To je zame enako kot vojno dobičkarstvo," je ogorčen Milošević. Ljudi je pozval, naj ne prodajajo svoje težko prigarane živine in naj se po nasvete obrnejo na kmetijske svetovalce. 

Ministrstvo za kmetijstvo je namreč na teren poslalo 50 uradnikov, ki obiskujejo kmete in jih opozarjajo, naj svoje živine ne prodajajo pod ceno, jim delijo nasvete o tem, kje lahko dobijo hrano za svoje živali, kje jih lahko začasno nastanijo, in so jim kot posredniki na voljo tudi v primeru, da želijo svojo živino prodati po tržnih cenah. 

Sisek in Petrinja zaradi potresa za 10–20 centimetrov vzhodneje

Zaradi rušilnega potresa, ki je prejšnji torek z magnitudo 6,2 stresel Sisaško-moslavško županijo, se je Sisek premaknil deset centimetrov na vzhod, Petrinja pa tudi do 20 centimetrov, so potrdili strokovnjaki zagrebške geodetske fakultete. Na nekaterih območjih so se tla dvignila za 40 centimetrov, ponekod pa znižala za 30 centimetrov.

Po izračunu, ki je narejen na podlagi satelitskih posnetkov Evropske vesoljske agencije (ESA), je potres povzročil premike tal celo do 70 centimetrov, poroča Jutarnji list. Največji premik je zabeležen v gozdovih med kraji Slana, Glinska Poljana in Gora. Na zahodnem delu prelomnice so se tla dvignila za 40 centimetrov, pri Petrinji pa so se znižala za 30 centimetrov, so ugotovili zagrebški geodeti.

"Sisek se je premaknil z občutno manjšo intenziteto kot Petrinja. Preliminarno se je Sisek premaknil za deset, Petrinja pa za okoli 15–20 centimetrov," je za zagrebški časnik povedal Marin Govorčin z geodetske fakultete v Zagrebu.

Del sprememb površine območja med Petrinjo in Glino je verjetno tudi posledica rušenja podzemnih predorov rudnikov rjavega premoga, ki so obratovali v prvi polovici prejšnjega stoletja, niso pa bili ustrezno sanirani, je povedal znanstveni svetovalec hrvaškega geološkega inštituta (HGI) Tvrtko Korbar. Kot je dejal za Jutarnji list, bodo več podatkov in podrobnosti o aktiviranem sistemu prelomnice imeli po koncu terenskih raziskav.

Po potresu se je pojavila ogromna luknja s premerom 20 metrov

V naselju Mečenčani na območju Petrinje se je po potresu pojavilo več udrtin v zemlji. Na zemljišču Nikole Borojevića pa se je včeraj pojavila ogromna luknja, ki se še naprej širi. 

“Luknjo sem opazil včeraj med 13. in 14. uro in bila je za 70 odstotkov manjša kot sedaj. Bila je približno 15 metrov v premeru, globoka pa je bila okoli pet metrov. Zdaj je globina do sedem metrov, širina pa najmanj 20 metrov. Še vedno pa se poglablja,” je povedal za N1. 

Luknjo so si ogledali tudi statiki, ki so lastniku zemljišča dejali, da ta hip ni moč narediti ničesar, pač pa je treba počakati, da se pogrezanje zemlje umiri. Policija je luknjo zaščitila.

"Nimamo več vrta, dobili pa smo olimpijski bazen," se je pošalil lastnik. Več manjših lukenj naj bi se pojavilo tudi pri sosedih, a so jih nekateri že sanirali, saj je šlo za manjše udrtine, ki se ne širijo. 

Zanimivo je, da se je največja luknja pojavila šele teden dni po potresu, medtem ko so se manjše luknje pojavile že kmalu po potresu. "Tu sem se rodil in nikoli ni bilo nobenih lukenj. Pravijo, da to območje leži na vodni blazini in da bi lahko vse potonilo," je še dejal Borojević.

"Tla po potresu ponekod nehajo biti trdna in se začnejo obnašati kot tekočina. Zaznali smo tudi plazove," je za N1 pojav komentiral hrvaški seizmolog Krešimir Kuk.