Petnajst članic EU bo zagotovilo zaščito 40.000 Afganistancem, Slovenije ni med njimi

Johanssonova je po zasedanju notranjih ministrov EU v četrtek zvečer dejala, da gre za izjemno dejanje solidarnosti z izrekanjem dobrodošlice 40.000 Afganistancem v okviru preseljevanja, humanitarnega sprejema ali evakuacije.

V komisiji so nato pojasnili, da je petnajst držav v obdobju 2021 in 2022 v okviru programov preseljevanja in humanitarnega sprejema zagotovilo zaščito 60.000 ranljivim beguncem, vključno s skoraj 40.000 Afganistanci.

Johanssonova je omenjenim petnajstim državam poslala pismo, na podlagi katerega je razvidno, da je Nemčija pripravljena sprejeti 25.000 Afganistancev.

Med sodelujočimi državami so še Belgija, Finska, Francija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Švedska in Španija.

Slovenije torej ni med njimi. Tudi z notranjega ministrstva so danes sporočili, da Slovenija v tej shemi ni podala zaveze.

Okoli 28.000 Afganistancev so članice v minulih mesecih že evakuirale, pomagajo pa tudi na druge načine. Pri omenjeni številki – po navedbah v pismu gre dejansko za okoli 38.000 oseb – gre za dodaten sprejem.

Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je oktobra članice EU pozval, naj v prihodnjih petih letih v okviru programa preseljevanja sprejmejo 42.500 Afganistancev, ki so se zatekli v sosednje države, je takrat povedala Johanssonova.

Grandi je tedaj na forumu o pomoči ogroženim Afganistancem izpostavil, da bi bilo treba v prihodnjih petih letih v okviru načrtov preseljevanja pomagati 85.000 Afganistancem, ki so se zatekli v sosednje države, pri čemer je menil, da bi morala EU prevzeti polovico tega bremena.

Komisarka je takrat ocenila, da je omenjeni cilj izvedljiv, a dodala, da je odločitev v rokah članic, ki so sredi procesa odločanja, koliko ljudi bodo sprejele v okviru programa preseljevanja.

V Afganistanu, kjer so po umiku ameriških in drugih tujih sil poleti oblast prevzeli talibani, polovica prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč, tveganje lakote in popolnega kolapsa gospodarstva je veliko, denarja ni, cene hrane rastejo, zdravstveni sistem pa je šibek, je položaj takrat orisala Johanssonova.