Pet let po uničujočem potresu več tisoč stavb še čaka na obnovo

Najmočnejši zagrebški potres v več kot sto letih je tla stresel na nedeljo, 22. marca 2020, ob 6.24. Dobre pol ure pozneje, ob 7.01, mu je sledil še en potres z magnitudo 5,0. Do konca leta 2021 so seizmografi zabeležili še približno 3500 popotresnih sunkov.

V potresu, ki se je zgodil v času prvega zaprtja javnega življenja med pandemijo covida-19, je umrlo 15-letno dekle, več ljudi je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo približno 25.000 zgradb. Med poškodovanimi poslopji so bili večinoma stanovanjski objekti in tudi izobraževalne, znanstvene in kulturne ustanove ter poslopja sodišč, bolnišnice in cerkve. Škoda je nastala tudi na poslopjih sabora in vlade ter zagrebške katedrale.

Hrvaška vlada je bila prva tri leta po potresu tarča hudih kritik zaradi prepočasne popotresne obnove, h kateri so svoje prispevale tudi številne menjave ministrov za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje.

Ko je premier Andrej Plenković na položaj gradbenega ministra pred dvema letoma postavil Branka Bačića, pa se je obnova pospešila.

Državni sekretar na ministrstvu Domagoj Orlić je v začetku tedna v pogovoru za hrvaško javno televizijo HTV izrazil zadovoljstvo nad potekom obnove na območju Zagreba, pa tudi Petrinje in okoliških krajev, ki jih je uničujoč potres z močjo 6,4 stresel 29. decembra 2020.

Za popotresno obnovo obeh območij so doslej skupno porabili okoli 3,5 milijarde evrov, pri čemer so dve milijardi evrov namenili obnovi v Zagrebu. Večino javnih zgradb bodo po navedbah vlade obnovili do leta 2027, vse poškodovane objekte pa do konca desetletja.

Popotresno obnovo so po besedah Orlića končali na več kot 13.000 lokacijah, od tega približno 3800 v Zagrebu. Odprtih je okoli 1900 gradbišč, od tega 800 na območju Zagreba. Še 1200 lokacij je v različnih fazah javnih razpisov.

Obnova stavb javne namembnosti v Zagrebu po podatkih gradbenega ministrstva zajema 1309 projektov, katerih skupna vrednost je okoli 3,8 milijarde evrov. Približno milijardo evrov so zagotovili iz solidarnostnega sklada EU, okoli 1,5 milijarde iz državnega proračuna, 1,4 milijarde iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, preostalo pa iz drugih virov. Doslej so končali 1103 projekte, 175 jih je v fazi izvedbe del, 31 pa je v drugih fazah realizacije.

Odprli več javnih objektov

V luči pete obletnice so v Zagrebu ta teden odprli več javnih objektov, katerih obnova je stala 110 milijonov evrov. Med njimi je tudi zgradba, v kateri so prostori hrvaške tiskovne agencije Hina. Obnovljene prostore si je v ponedeljek ogledal Plenković, ki je tam odprl razstavo del Hininih fotoreporterjev, povezanih s potresom.

Plenković je ob odprtju razstave pozval prebivalce, naj se danes udeležijo dneva odprtih vrat. Ogledali si bodo lahko številne javne obnovljene zgradbe na različnih lokacijah v Zagrebu in okolici, obiskovalci pa bodo imeli priložnost, da na lastne oči vidijo rezultate sanacije in se seznanijo z nadaljnjimi načrti.