Perujski zakonodajalci želijo odvzeti zaščito domorodcem

S predlogom želijo spremeniti spremembo zakona, sprejetim leta 2006, ki ščiti domorodna ljudstva, še posebej tista, ki živijo z zelo malo ali skoraj brez stikov z zunanjim svetom. Nov predlog pa bi zaustavil ustvarjanje novih rezervatov ter uničil obstoječe, od katerih jih je sedem v perujski Amazonki.

"V 30 letih še nisem videla tako neumnega zakona," je dejala Beatriz Huertas, antropologinja, ki sodeluje z zvezo domorodcev Orpio, največji amazonski regiji v Peruju.

Kritike dežujejo tudi z drugih strani, perujska domorodna federacija Aidesep je dejala, da bi sprejetje zakona "povzročilo genocid", pri čemer so poudarili, da so domorodna ljudstva zelo ranljiva in ogrožena zaradi naraščajočih pritiskov na njihova ozemlja. Zakonodajalci namreč vidijo koristi ozemlja zaradi infrastrukturnih projektov, nezakonitega rudarjenja ter dobičkonosne trgovine z mamili. Domorodci pa bi bili brez zaščite njihovega pravega doma, amazonskega gozda, podvrženi vsem boleznim, ki jih poznamo, poroča Guardian. Imeli naj bi malo oziroma skoraj nič imunosti na običajne bolezni, kot sta gripa ali prehlad.

Poskus spremembe predloga je prišel ravno v času politične krize, ki jo je sprožil poskus predsednika Pedra Castilla, da razpusti kongres in vlada z odloki. Ta poteza pa se še zdaleč ni obrnila njemu v prid, ravno nasprotno, privedla je do njegovega padca. V nasilnih spopadih z varnostnimi silami in Castillovimi podporniki je nastradalo vsaj 22 ljudi, več sto pa jih je do zdaj že bilo ranjenih. 

Pozornost perujskih medijev se tako osredotoča predvsem na politično krizo, avtohtone prebivalce Peruja pa skrbi, da bodo na "na skrito" sprejeli predlog in razveljavili zaščito, ki je sicer zapisana v nacionalnih in mednarodnih sporazumih. Predlog zakona podpira skupina vplivnih poslovnežev, šli so tako daleč, da so ustvarili svojo skupino. "Koordinatorji za trajnostni razvoj Loreta", so izkoristili odhod predsednika ter izpostavili svoje interese za les, nafto in infrastrukturo, za domorodce pa menijo, da so prevaranti in kamen spotike. 

"Peru žal ne prenese več konfliktov," je dejala Julia Urrunaga, direktorica agencije za okoljske preiskave. Na stotine predstavnikov civilnih družb je zaskrbljenih, je dodala. Strinjal se je tudi Pablo Chota, generalni sekretar Orpia, ki se bori za ustanovitev novega rezervata na severni meji Peruja z Ekvadorjem. "Domorodci so naši bratje in sestre, varujmo njihova življenja..

"V svetu, kjer imamo vsak dan več dokazov o vlogi domorodnih ljudstev pri zaščiti zadnjih preostalih naravnih gozdov na svetu, je samomorilno poskušati odpraviti zaščito domorodnih ljudstev in njihovih gozdov," je dejala Urrunaga.