Tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder je v ponedeljek dejal, da so se napadi na ameriške vojake na Bližnjem vzhodu konec preteklega tedna močno okrepili. Ob tem ni navedel vira napadov, je pa Pentagon v zadnjem času za podobne dogodke krivil z Iranom povezane skupine, poroča Politico.
V nedeljo so zabeležili pet raketnih napadov in napadov z brezpilotnimi letali v bližini letalske baze Al Asad v Iraku in na dveh lokacijah v Siriji, je povedal predstavnik obrambnega ministrstva, ki ni želel biti imenovan. Dodal je, da so sicer večino napadov preprečili.
Pentagon je konec prejšnjega tedna poročal o premikih svojih sil. Mornarica je objavila fotografije in videoposnetke bojnih skupin letalonosilk Gerald Ford in Dwight Eisenhower skupaj z dvema italijanskima fregatama med vajo v vzhodnem Sredozemskem morju.
V soboto je centralno poveljstvo ZDA objavilo fotografije skupine Eisenhower, ki je prispela na Bližnji vzhod, in napovedalo napotitev operacijske skupine bombnikov nad to regijo. V nedeljo pa je Pentagon sporočil, da je na območje prispela tudi jedrska podmornica.
Američani želijo z okrepljeno prisotnostjo preprečiti širitev spopadov med Hamasom in Izraelom v širšo regijo.
Varnostni svet ZN tudi po novih posvetovanjih daleč od soglasja o Bližnjem vzhodu
Medtem ko se pozivi za vzpostavitev humanitarnega premirja krepijo, v ZDA pa nadaljujejo demonstracije z isto zahtevo, Washington ni pripravljen javno nasprotovati izraelskim povračilnim ukrepom, ki so po podatkih iz Gaze tam zahtevali že več kot 10.200 življenj. V napadih Hamasa na Izrael je bilo ubitih 1400 ljudi.
V Varnostnem svetu so prav tako vsi z izjemo ZDA zahtevali takojšnje humanitarno premirje, k čemur bi pozvala tudi resolucija nestalnih članic, potem ko so doslej propadli poskusi dveh ruskih predlogov resolucij, enega ameriškega in enega brazilskega.
Vendar pa Rusija vztraja, da resolucija Varnostnega sveta ne sme biti šibkejša, kot je bila konec oktobra sprejeta resolucija Generalne skupščine. "Govorili smo o humanitarnih premorih in iskanje soglasja o tem nas zanima. Vendar ni soglasja o tem, kaj je sprejemljivo," je novinarjem ob odhodu s posvetovanj povedal namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Robert Wood.
"Vseh 15 članic priznava nujne humanitarne potrebe v Gazi, vendar ni soglasja o tem, kaj je možno doseči," je povedala veleposlanica Združenih arabskih emiratov Lana Zaki Nusseibeh.
Protestniki sredi dneva zavzeli okolico Kipa svobode, Biden ponovil trdno podporo Izraelu
Ameriški predsednik Joe Biden je medtem v ponedeljek po telefonu govoril z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Bela hiša je sporočila, da sta oba pozdravila povečanje humanitarne pomoči ter se strinjala, da jo bo v naslednjih tednih potrebno še okrepiti.
"Predsednik Biden je ponovil trdno podporo Izraelu, obenem pa tudi nujnost zaščite palestinskih civilistov. Voditelja sta se pogovarjala o možnosti taktičnih premorov pri vojaških operacijah, da se civilistom omogoči odhod z območij spopadov in dostava pomoči ter izpustitev talcev," je sporočila Bela hiša.
Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriško televizijo ABC zagotovil, da ne bo nobenega premirja, dokler ne bodo izpuščeni vsi talci, ki so jih pripadniki Hamasa zajeli med napadi 7. oktobra. "Nobenega premirja ne bo brez izpustitve naših talcev. Kar zadeva taktične premore, ena ura sem ali tja. To smo že imeli. Bomo preverili okoliščine, da dostavimo humanitarno pomoč, omogočimo odhod talcev, ampak splošnega premirja ne bo," je dejal Netanjahu in dodal, da bi to škodovalo vojaškim operacijam.
Po ZDA se medtem nadaljujejo protesti z zahtevo po premirju. V ponedeljek je več sto pripadnikov skupine Judovski glas za mir sredi dneva zavzelo okolico znamenitega Kipa svobode v New Yorku. Po 20 minutah so se razšli, vendar so uspeli opozoriti nase, poročajo lokalni newyorški mediji.
"Ogorčeni smo, da je z ameriškim denarjem, ameriškimi bombami in ameriško zaščito pred odgovornostjo doslej umrlo več kot 10.000 Palestincev, od tega več kot 4000 otrok," je izjavila direktorica za organizacijo pri skupini Elena Stein.
Ista skupina je konec oktobra okupirala železniško postajo Grand Central v New Yorku, kjer je bilo več aretacij, saj so ustavili promet v času konice.
