Peking v primežu vročinskega vala: najbolj vroč junijski dan v več kot 60 letih

Da poletje več ne trka na vrata, ampak je dejansko tukaj, lahko potrdijo tudi v Pekingu. Izmerili so namreč najbolj vroč junijski dan v več kot 60 letih, saj se je živo srebro povzpelo na 41,1 stopinje Celzija. Mesto je v primežu vročinskega vala, visoka vročina pa še ne bo ponehala, kot pravijo kitajske vremenske službe, bo vztrajala vsaj do konca junija.

Oblasti so sicer izdale oranžno opozorilo, drugo najhujše vremensko opozorilo, nacionalni vremenski urad pa je prejšnji teden izdal opozorilo o visoki vročini. Lokalne oblasti v Pekingu, Tjandžinu in drugih mestih na severu in vzhodu Kitajske so ljudem svetovale, naj v najbolj vročih delih dneva prekinejo delo na prostem in poiščejo zdravniško pomoč, če se pojavijo simptomi vročinske kapi.

Nekateri so ljudi in podjetja tudi opozorili, naj omejijo porabo električne energije. Prejšnji teden je Nacionalna uprava za energijo v vzhodni regiji Kitajske prvič v zgodovini izvedla vajo v izrednih razmerah, pri čemer je simulirala skokovit porast in izpad električne energije v primeru morebitnih obsežnih izpadov električne energije. Po navedbah agencije so bile razmere glede varnosti električnega omrežja "razmeroma resne".

V pristaniškem mestu Tjandžin se je zaradi povečanega povpraševanja po klimatskih napravah obremenitev električnega omrežja v primerjavi z lanskim letom povečala za 23 odstotkov. Delavci lokalnega oddelka za komunalne storitve so vsak dan patruljirali po podzemnih predorih, da bi zagotovili pravilno delovanje električnih kablov, so povedali uradniki.

Letos je sicer bilo na Kitajskem podrtih več mesečnih vročinskih rekordov, kar je sprožilo strah pred energetsko krizo. Prejšnji mesec so v največjem mestu v državi Šanghaju, kjer na vzhodni obali živi 25 milijonov ljudi, zabeležili najbolj vroč majski dan v zadnjem stoletju.

Višje temperature in pogostejši vročinski valovi so posledica globalnih podnebnih sprememb

Študija, objavljena prejšnji mesec, je pokazala, da so podnebne spremembe povzročile 30-krat večjo verjetnost vročinskih valov v Aziji. Med aprilskim vročinskim valom se je v številnih delih Azije temperatura dvignila za vsaj 2 stopinji. Strokovnjaki so to opisali kot "najhujši vročinski val v zgodovini".

Na Tajskem, v Laosu, Bangladešu in Indiji so aprila rekordne temperature dosegle do 45 stopinj Celzija. Izjemna vročina je v nekaterih državah povzročila smrtne žrtve in hospitalizacije, raztapljala ceste in prizadela drugo infrastrukturo. Vročinski valovi so ena najbolj smrtonosnih naravnih nevarnosti na svetu, saj vsako leto povzročijo na tisoče smrtnih žrtev.

Kot navaja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), se izpostavljenost prebivalstva vročini zaradi podnebnih sprememb povečuje. Po vsem svetu je opaziti, da se pogostost, trajanje in obseg ekstremnih temperaturnih dogodkov povečujejo. Med letoma 2000 in 2016 se je število ljudi, izpostavljenih vročinskim valovom, povečalo za približno 125 milijonov.

Medtem ko se učinki vročine zaradi učinka mestnega toplotnega otoka v mestih lahko še povečajo, sta lahko v obdobjih nenavadno vročega vremena in po njih resno motena tudi preživetje in blaginja nemestnih skupnosti. Vročinski valovi lahko obremenijo zdravstvene in reševalne službe ter povečajo obremenitev vode, energije in prometa, kar povzroči pomanjkanje energije ali celo izpade električne energije. Varnost preskrbe s hrano in preživetja je lahko prav tako ogrožena, če ljudje zaradi izjemne vročine izgubijo pridelek ali živino.