Pavel Durov odkorakal s sodišča po plačilu petmilijonske varščine

Ustanovitelj Telegrama Pavel Durov, ki so ga v soboto prijeli na letališču v Parizu, je po 96 urah pridržanja lahko odkorakal na svobodo, a šele po plačilu pet milijonov evrov varščine. Sodišče mu je še naložilo, da ne sme zapuščati države, prav tako se mora dvakrat na teden javljati policiji.

Prijeli so ga v okviru preiskave proti spletnemu kriminalu, je sporočila državna tožilka Laura Baeccuau, ki je nato naštela vsa kazniva dejanja, pri katerih naj bi Durov sodeloval. Če ga spoznajo za krivega, mu grozi deset let zapora.

Nabralo se jih je kar 12, med drugim upravljanje spletne platforme, ki organiziranim kriminalnim združbam omogoča nezakonite transakcije; zavrnitev ukaza pooblaščenih organov, naj posreduje informacije in dokumente, potrebne za izvajanje z zakonom dovoljenih prisluhov; posedovanje pornografskih podob mladoletnikov; razširjanje otroške pornografije; nabavljanje, prevoz, posest in ponujanje narkotikov. Prav tako mu očitajo sodelovanje v organiziranih kriminalnih združbah in omogočanje njihovega delovanja ter sodelovanje pri prevari. Ostali očitki se nanašajo na delovanje Telegrama, ki omogoča kriptirano komunikacijo ter ne zagotavlja zadostnih možnosti preverjanja istovetnosti.

Z urada za boj proti spletnemu kriminalu so sicer že pred dnevi sporočili, da so Durova prijeli v sklopu širše preiskave o omogočanju kriminalne aktivnosti na aplikaciji za sporočanje, presenetilo pa je, da ga tožilstvo obravnava kot sostorilca. 

Njegov odvetnik David-Olivier Kaminski je znova zatrdil, da je "absurdno domnevati", da je Durov vpleten v kakršno koli kaznivo dejanje s pomočjo aplikacije Telegram. Dodal je, da "Telegram v vseh pogledih izpolnjuje evropska pravila o digitalni tehnologiji".

Solastnik omrežja Telegram za šifrirano sporočanje s sedežem v Dubaju je aplikacijo predstavljal kot alternativo velikim platformam iz ZDA, ki so bile deležne številnih kritik zaradi komercialnega izkoriščanja osebnih podatkov uporabnikov. Telegram se je na drugi strani zavezal, da nikoli ne bo razkril nobenih podatkov o svojih uporabnikih, katerih število je julija preseglo 950 milijonov.

Po aretaciji so se takoj začela ugibanja o političnih razlogih, ki niso potihnila, čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron to uradno zanikal.

Tovrstna aretacija lastnika družabnega omrežja ali platforme za sporočanje zaradi načina njene uporabe je brez primere, zato ne preseneča, da je zlasti na spletu sprožila burno razpravo o svobodi govora in odgovornosti, navaja britanski BBC. V preteklosti so vodilne v tehnoloških podjetjih že obravnavali pred pristojnimi organi, ki so jih soočili s spornimi praksami ali napakami, vendar nobenega niso pričakali in aretirali na letališču.

Zagovorniki vidijo Durova kot borca za svobodo govora, nasprotniki pa kot grožnjo in mu očitajo, da je namerno dopustil, da je Telegram ušel izpod nadzora.

Proti 39-letniku sicer poteka tudi preiskava zaradi suma nasilja nad enim od njegovih otrok, je za AFP povedal neimenovani vir. Prijavo proti Durovu zaradi nasilnega ravnanja, do katerega naj bi prišlo v Parizu, je vložila njegova nekdanja partnerka, ki z dečkom živi v Švici.