Pandemija covid-19 bo morda zaprla vrata parka z ogroženimi živalmi

Naravni rezervat Port Moresby je oaza, ki ščiti pred vročino in prahom glasnih ter nagnetenih ulic mesta v Papui Novi Gvineji (PNG) – tako za prebivalce mesta kot živali, ki tam prebivajo.

Park je dom za več kot 500 živali in se razprostira na 12 hektarjih zelenih površin. Že več let skrbijo za poškodovane in osirotele živali, pa tudi za vse zaščitene vrste, vključno z ogroženo 'želvo s prašičjim nosom' (novogvinejsko mehkoščitko) in rajsko ptico Ptiloris magnificus. 

A prihodnost tega rezervata in živali je ogrožena zaradi pandemije koronavirusne bolezni, ki je zmanjšala število obiskovalcev v parku za kar 75 odstotkov. Ker so odvisni predvsem od njihovega denarja, jim zmanjkuje sredstev za vodenje parka in hranjenje živali. 

Poleg stroškov, ki jih imajo dnevno, med pandemijo pokrivajo tudi stroške uslužbencev, ki tam kar živijo. Ker zmanjkuje zalog hrane tako za ljudi kot živali, zato zaposleni iščejo kreativne načine za prilagoditev njihovih diet. 

"Park je edini center za rešene živali v državi, zato poškodovane ali osirotele živali rehabilitiramo in jih izpustimo nazaj v divjino, tiste, ki pa ne bi zmogle preživeti same, obdržimo," pove izvršna direktorica Michelle McGeorge. 

Ne gre le za skrb za živali, saj zaposlujejo več ducat ljudi z območja in kupujejo zaloge v lokalnih trgovinah. Prav tako so nadvse priljubljena destinacija za šolske ekskurzije v mestu. 

Prej omenjena ogrožena želva ima sicer le en odstotek možnosti, da preživi do odrasle dobe, saj je zelo priljubljena v tradicionalni kitajski medicini, z njo pa ilegalno trgujejo. "Vzeli smo 45 jajčec, ki so se izvalila v parku, nato pa na varnem ostale pet let. Potem smo jih izpustili nazaj v divjino, kjer imajo zdaj namesto enega odstotka kar 30 odstotkov možnosti, da preživijo," pove direktorica. 

Papua Nova Gvineja se sicer težko spopada z novim koronavirusom. Čeprav so z zapiranjem meja pa tudi ’lockdownom’ znotraj države številke obdržali v mejah normale – samo 507 primerov in pet smrti – se bojijo, da bi se nadvse krhek zdravstveni sistem sesul, če se bo pojavil večji izbruh. Prav tako se pojavlja vprašanje, kakšna je realna razširjenost virusa, saj testirajo zelo malo. 

Pred izbruhom pandemije so imeli v parku 140.000 obiskovalcev na leto, od tega je bilo 92 odstotkov prebivalcev PNG in osem odstotkov mednarodnih turistov. V nasprotju z drugimi podjetji, ki se lahko v času 'lockdowna' zaprejo in znova odprejo, morajo živalski vrtovi obratovati naprej, saj je treba nahraniti živali, plačati elektriko in vodo itd. Če bi park morali zapreti, bi živali ostale prepuščene same sebi v divjini, tudi tiste, ki so poškodovane ali še premajhne. Program, ki rešuje živali, ki so žrtve tihotapljenja ali zapuščene, bi se prav tako moral zapreti. 

"Trenutno nočemo razmišljati, kaj bi se zgodilo, če se bo park zaprl, temveč raje o tem, kako najti podporo in ljudi, ki bi nam lahko dali le toliko, da nadaljujemo," je še dejala direktorica McGeorge.